Franja

mess-kit [méskit] samostalnik
vojska, navtika menažka, vojaška porcija s priborom, namizna posoda, jedilni pribor

milk-can [mílkkæn] samostalnik
posoda za mleko

ministerium -iī, n (minister)

1. (po)strežba, služba, službovanje, posel, oskrbovanje, oskrba, uprava, upravljanje: V., Val. Max., Petr., Aur., Amm., aquila velut ministerio missa L. za strežbo, quod ministerium (sc. coqui) fuerat, ars haberi coepta (o kuharstvu) L., ministerium alicui facere Iust. ali praestare, exhibere Icti. (po)streči komu ali koga, partita ducibus multitudinis ministeria esse L., corpora ali membra fessa diurnis ministeriis O. od dnevnih opravil, m. nauticum L. mornarska služba, imperii L., poculorum Serv. točajstvo, služba točaja, adhibere aliquem ad ministerium L. k strežbi pri žrtvovanju, ministerio fungi L. kako službo opravljati; cameli iumentorum imperiis funguntur L.; m. pedum Plin.; ministerium = pomoč: Catonis Vell., obiit autem, ut opinio fuit, fraude Tiberi, ministerio et opera Cn. Pisonis Suet., quam ut esset cuius ministerio ac fraudibus liberos Germanici circumveniret Suet.

2. meton. pomočniki, pomagači, strežniki, služabniki, sluge, posli, (strežno) osebje: Plin., scribarum ministerium L., principi ministeria circumdare T., ministeria magistratibus et sacerdotibus conscribere T. nižje uradnike, atratum coquinae ministerium Amm., aulicum Lamp. dvorni služabniki, ministeria vini atque convivii Hier., varia arenae ministeria Suet.
b) namizna posoda, posodje, jedilni servis, namizje (= pribor in servis): Paul., ducentarum librarum argenti pondus ministerium Lamp.

Mistkübel, der, posoda za smeti

modiolus -ī, m (demin. k modius) „merica“

1. posoda za pitje: Dig.

2. vedro ali oboj pri zajemalnem (vodnem) kolesu: modioli quadrati Vitr., modioli gemelli Vitr. „škornja“, trobi, cevi za bate (pri mehanskih napravah).

3. okrov, ohišje vrvi pri balistah in katapultih: Vitr.

4. pesto = osrednji del kolesa, skozi katerega gre os: Plin., Vitr.; tudi pri stiskalnici za olje: Ca.

5. medicinski instrument, vrtalo z nazobčanim robom, lobanjski sveder, trepan (= gr. χοινίκιον): Cels.

módla ž (n. Model) model, posoda za peko: uzeti kuglof iz -e

mortārium -iī, n (gl. morētum)

1. možnar: Pl., Ca., Col., aereum, plumbeum, lapideum Plin.

2. posoda za malto, maltárka, mortnica: Plin., Vitr.; meton. malta, mort: Vitr.

3. možnarju podobna luknja ali kotanja okoli drevesa: Pall.

mouilloir [mujwar] masculin posoda za ovlaženje (de repasseuse likarice)

mould¹ [mould] samostalnik
britanska angleščina kalup; šablona, vzorec; zgradba (telesa), postava, (zunanja) oblika; kokila
figurativno značaj, narava, karakter; módel, posoda za peko
geologija odtis (okamenine)

figurativno cast in the same mould istega kova
figurativno cast in heroic mould junaškega kova
mould candle ulita sveča
female mould matrica
male mould patrica

moutardier [-dje] masculin posoda za gorčico, gorčičnica; gorčicar, tovarnar gorčice, trgovec z gorčico

se croire le premier moutardier du pape (familier) biti zelo domišljav, imeti se za zelo važnega

murra² (murrha, myrrha) -ae, f (prim. gr. τὰ μόρρια, τὰ μούρρινα (orientalsko ime za material, iz katerega so izdelovali kozarce in veze), perz. mori, muri steklena kroglica)

1. rudnina jédavec, fluorít; iz redkih večjih kosov te rudnine so izdelovali dragocene posode: maculosae pocula murrae Mart.

2. meton. posoda iz jédavca: non auro murraque bibunt, sed gurgite puro vita redit Lucan., nos bibimus vitro, tu murrā Mart., murras graves crystallaque portat Stat.

Nachtgeschirr, das, nočna posoda

Nachttopf, der, nočna posoda

Nadelhalter, der, držalo za iglo; Behälter: posoda za igle

nàlivak -īvka m nalitek, do vrha nalita posoda: prase debelo kao nalivak

nānus -ī, m (izpos. gr. νάννος, νᾶνος)

1. pritlikavec (čisto lat. pumilio): Iuv., nanus et ipse suos breviter concretus in artus Pr., (sc. nanus) vox in consuetudine vulgi frequens Graeca origine: νάνους Graeci vocant brevi atque humili corpore homines, paulum supra terram exstantes Gell., nani et nanae Lamp.

2. metaf.
a) pritlikava žival, npr. pritlikavi mezeg, konjič itd.: nanus de mulis aut equulis vulgo dicitur Helvius Cinna ap. Gell.
b) nizka, plitva posoda za vodo: Varr., P. F.

naustibulum -ī, n (nāvis) ladjičasta posoda, posoda v obliki ladje: P. F., naustibulum vocabant antiqui vas alvei simile videlicet a navis similitudine Fest.

necesaria ženski spol stranišče; ameriška španščina nočna posoda

nīdus -ī, m (iz *ni-zdos iz *ni (navz)dol (prvotni loc. od *en v) in kor. *sed- sedeti; prvotno torej „mesto za sedenje“; prim. skr. nīḍa- = stvnem. nest = nem. Nest = sl. gnezdo, hr. gnijézdo)

1. gnezdo: Varr., Suet. idr., volucres videmus … effingere et construere nidos Ci., nidum tignis suspendit hirundo V., nidum ponit avis H., nec facit (sc. haec volucris) in ramis altoque cacumine nidos O., confingere, facere nidos Plin., nidum ex lino intexere Plin., nidos texere Q., suis in terris struere nidum S.; pesn. pren.: me … maiores pennas nido extendisse loqueris H. = da sem poletel previsoko, da sem se povzpel nad svoj stan.

2. metaf.
a) bivališče, dom, domovališče, stanovanje, poseb. udobno domovanje: n. celsae Acherontiae H., tu nidum servas H. ti ostajaš doma, ti si lepo doma, n. senectae Aus. pribežališče, zavetišče.
b) knjižna omara: de primo dabit alterove nido rasum pumice purpuraque cultum denaris tibi quinque Martialem Mart.; zaničlj. kót: hos nido licet inseras vel imo, septem quos tibi misimus libellos Mart.
c) gnezdu podobna pivska posoda, kozarec, čaša, kup(ic)a, lonček, vrč(ek): n. potilis Varr. ap. Non.

3. meton. goliči, mladiči v gnezdu, gnezdači: hirundo pabula parva legens nidisque loquacibus escas V., ore ferunt (sc. volucres) dulcem nidis inmitibus escam V., nidi queruli Sen. tr.; metaf. sesajoči mladiči, leglo, zarod v svojih hlevih: in cubili suam quisque matrem nidus exspectat Col.

night-chair [náitčəə] samostalnik
pokrita nočna posoda