Franja

медпомощь f = медицинская помощь zdravniška pomoč

супряга f medsebojna pomoč pri poljskih delih;
в супряге с кем skupaj

abbisognare v. intr. (pres. abbisogno) potrebovati:
abbisognare d'aiuto, di consiglio potrebovati pomoč, nasvet

acudir prihiteti; često obiskati kak kraj

acudir en auxilio na pomoč hiteti
acudir a la memoria na pamet priti
el juego (ali naipe) le acude on ima srečo pri igri

adjoindre* [adžwɛ̃dr] verbe transitif pridružiti, priključiti, dodati, pridati; prizidati

adjoindre quelqu'un à quelqu'un koga komu kot, v pomoč dati
s'adjoindre quelqu'un pritegniti (si) koga, koga za pomoč vzeti
il a dû s'adjoindre deux collaborateurs moral si je za pomoč vzeti dva sodelavca

Afrika samostalnik
(celina) ▸ AfrikaPovezane iztočnice: Centralna Afrika, Južna Afrika, Podsaharska Afrika, Severna Afrika, Severovzhodna Afrika, Srednja Afrika, Subsaharska Afrika, Vzhodna Afrika, Zahodna Afrika, Črna Afrika

agony [ǽgəni] samostalnik
hudo trpljenje, muka; agonija, smrtni boj

agony column časopisni stolpec, v katerem iščejo pogrešane, prosijo za pomoč itn.
to pile on (ali up) the agony močno pretiravati; podaljšati trpljenje, trpinčiti
agony of sorrow srčna bol
agony of suspense mučna negotovost

agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
agua amarga grenčica
agua bendita blagoslovljena voda
agua boricada borova voda
volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
agua (de) Colonia kolonjska voda
agua común voda iz vodnjaka
agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
agua cruda trda voda
agua delgada mehka voda
agua dulce sladka (pitna) voda
agua estancada zaježena ali mačvirna voda
agua de fuente studenčnica
agua fuerte jedka voda; jedkanica
agua gaseosa sodavica
agua de leche sirotka
agua de limón limonada
agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
agua de mar morska voda
agua mineral mineralna voda, slatina
agua muerta močvirna voda
agua nieve snežnica
agua potable pitna voda
agua de río, agua fluvial rečna voda
agua rosada rožna voda
agua de Seltz sodavica
agua viva tekoča voda
como agua na pretek
agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
el agua se alza dež ponehuje
bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
hacer agua por u/c bahati se z
se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
hará agua deževalo bo
¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
agua jurisdiccionales teritorialne vode
agua termales toplice
techo a dos agua dvojna streha
entre dos aguas neodločen
hacer aguas urinirati, scati
seguir las aguas de algn koga zasledovati

aile [ɛl] féminin krilo (tudi militaire, aéronautique, sport, architecture), perut, perutnica; automobilisme blatnik; figuré okrilje, varstvo; technique flanša

d'un coup d'aile (aéronautique) brez pristanka, brez ustavljanja
à tir d'aile(s) kot veter hitro
sous l'aile de quelqu'un pod okriljem kake osebe
ailes du moulin à vent krila mlina na veter
ailes du nez krila nosnic, zunanji spodnji del nosu
ailes de l'imagination peruti (krila, polet) domišljije
avoir des ailes zelo hitro teči
avoir du plomb dans les ailes (figuré) biti težko prizadet, biti brez poleta
baisser ses ailes povesiti peruti, figuré izgubiti pogum
battre de l'aile (familier) biti v finančnih težavah, izgubiti na moči
battre des ailes udarjati, plahutati, kriliti s perutmi
ne battre que d'une aile (figuré) biti na koncu, pri kraju svojih moči
se brûler les ailes (figuré) osmoditi si prste
déployer ses ailes razviti svoja krila
donner des ailes à quelqu'un (figuré) dati komu krila (da hitro teče, zbeži)
emboutir son aile droite avant (automobilisme) utreti svoj sprednji desni blatnik
rogner les ailes à quelqu'un (figuré) komu krila pristriči
voler de ses propres ailes (figuré) stati na lastnih nogah, biti samostojen, ne biti navezan na tujo pomoč

appel [apɛl] masculin klic, klicanje; vpoklic; poziv; militaire apel, klicanje po imenu; juridique priziv; figuré vaba, draž

appel aux armes vpoklic pod orožje
appel à l'aide, au secours klic na pomoč
appel d'air dovod zraka, vlek (peči)
appel de la conscience klic vesti
appel de détresse klic v sili
appel à l'insurrection poziv k uporu, k vstaji
appel de langue tlesk z jezikom
appel local krajevni telefonski klic
appel lumineux svetlobni znak (z lučjo)
appel nominal klicanje po imenih
appel téléphonique telefonski klic, poziv
appel du pied namig, besede, kijasno vsebujejo neko prošnjo, poziv
sans appel nepopravljivo, nepreklicno, definitivno
cour féminin d'appel prizivno sodišče
décision féminin sans appel odločitev, proti kateri ni priziva
disque masculin d'appel številčnica (pri telefonu)
ordre masculin d'appel vpoklicni ukaz
vote masculin par appel nominal glasovanje s poimenskim klicanjem
faire appel à obrniti se na, apelirati na; sklicevati se na
je fais appel à votre bonté apeliram na vašo dobroto
faire l'appel klicati po imenih
faire appel à toutes ses forces (figuré) skupaj se vzeti, vse svoje moči zbrati
faire appel de quelque chose vložiti priziv proti čemu
se pourvoir en appel vložiti priziv
répondre à l'appel odzvati se pozivu

appeler [aple] verbe transitif (po)klicati, pozvati; telefonično poklicati; militaire vpoklicati; imenovati; pritegniti nase (poglede); obrniti (pozornost) (sur na); zahtevati; potegniti za seboj (posledico); (pri)vabiti (živali); verbe intransitif zvoniti

s'appeler imenovati se
appeler quelqu'un à son aide, à son secours koga na pomoč(po)klicati
appeler à la mémoire poklicati v spomin
appeler en témoignage pozvati kot pričo
cela appelle toute notre attention to zahteva vso našo pozornost
faire appeler le médecin (dati) poklicati zdravnika
appeler une cause (juridique) pozvati stranki (k razpravi)
appeler en justice pozvati pred sodišče
appeler les choses par leurs noms imenovati stvari s pravim imenom, reči bobu bob
en appeler à apelirati na, sklicevati se na
j'en appelle à votre bon cœur apeliram na vaše dobro srce
en appeler au témoignage de quelqu'un sklicevati se na pričevanje kake osebe
(en) appeler d'un jugement vložiti priziv proti sodbi
comment s'appelle cette fleur? kako se imenuje ta cvetka?
cela, voilà ce qui s'appelle parler (familier) to se pravi govoriti

appellātor -ōris, m (appellāre) pozivnik = kdor poziva kakega oblastnika na pomoč: Ci.; v cesarski dobi = prizivnik, apelant: Icti.

apprestare

A) v. tr. (pres. apprēsto)

1. pripraviti, pripravljati

2. nuditi:
apprestare le cure del caso a un infortunato nuditi (primerno zdravstveno) pomoč ponesrečencu

B) ➞ apprestarsi v. rifl. (pres. apprēsto) pripraviti, pripravljati se:
apprestarsi a sbarcare pripraviti se na izkrcanje

Arcēns -entis, m (pt. pr. glag. arcēre) Arcent, Sikulec, ki je svojega sina poslal Eneju na pomoč: V.

arcēssō -ere -īvī -ītum (najbrž iz ar [= ad] in facessere prizadevno delati, dobavljati)

1. poz(i)vati, poklicati, poslati po koga: S. idr., arcessit alter consul Siculos Ci., cum me vestra auctoritas arcessierit Ci., factum esse, uti ab Arvernis Sequanisque Germani mercede arcesserentur C., qui... adulescenti negare non potuerit, quin eum (Platonem) arcesseret N., consules extemplo arcessiti L.; izhodišče z abl.: ego litteris Sestium Capuā arcessivi Ci., Corintho colonos arc. N.; s praep.: aliquem ex citeriore Hispania S., ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., auxilia a Vercingetorige C., exercitum ab Tanai Cu., aliquem a Gadibus Plin., aliquem de exsilio Asc.; z adv.: undique praesidia S.; smer z acc.: uxorem domum Ter., Aesculapium ab Epidauro Romam L.; s praep.: arc. aliquem ad se Ter., Ci., N., generum ad se arcessi iubet N., aliquem in senatum, in patriam Ci., amicum trans mare Q.; z adv.: domo dudum huc arcessita sum Pl.; namen: Gallorum gentem ad bellum S., aliquem ad laboris societatem Ci., ad evertenda rei publicae fundamenta Gallos Ci., Gallos auxilio (dat. = na pomoč) C., arcessitur lavatum (sup.) interea virgo Ter.; redkeje pren. poslati po kaj: aurum Pl., res transmarinas Ci., sin melius quid (sc. vini) habes, arcesse H., arc. tormenta aut missilia tela T.

2. occ.
a) iz podzemlja pozvati, poklicati: manes coniugis V.
b) nevesto pripeljati v ženinovo hišo: virginem accersant (= arcessant, glej opombo) Ter., quor uxor non accersitur Ter.
c) jur. na sodišče, pred sodnika, na zagovor poz(i)vati, od tod (ob)tožiti, (ob)dolžiti, (o)kriviti; z gen. criminis: aliquem capitis Ci., pecuniae captae S., maiestatis T.; z abl.: innocentem iudicio capitis, aliquem ambitūs crimine, aliquem statuarum nomine Ci., aliquem veneni crimine Suet.; v pozni lat. tudi arc. aliquem in crimen laesae maiestatis Amm. in v pass. z NCI: arcessebantur ministri fuisse Galli ferocientis Amm.; pren.: arc. aliquem inscitiae Nigidius ap. Gell.

3. pren.
a) kaj dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, priskrbeti (priskrbovati), povzročiti (povzročati): quies molli strato arcessita L., quemque sibi tenues nascentem arcessere vitas V., somnum in ossa Pr., somnum medicamentis Cels., gloriam ex periculo Cu.; navleči, nakopa(va)ti si kaj (v slabem pomenu): illic homo a me sibi malam rem (nesrečo) arcessit iumento suo Pl., ne arcessant bellum L., arc. causam sibi mortis Val. Max., mortem Val. Max., mors arcessita Plin. iun.
b) snov, misli idr. iz česa vzeti, jemati, zaje(ma)ti: ab exteris nationibus adscita atque arcessita (sacra) Ci., rivulus arcessitus et ductus ab ipso capite accusationis Ci., comoedia ex medio res arcessit H., zajema iz vsakdanjega življenja, arc. fabulas longe Petr., res extrinsecus, ea aliunde Q. Od tod pt. pf. arcēssītus 3 od daleč vzet (zajet) = prisiljen, pritegnjen: dictum Ci., color Sen. rh., affectatio innata, non arcessita Q., ioci Suet.

Opomba: Soobl.: accersō -ere (po premeni črk iz arcēssō): Ter., N., S. idr.; redkeje (iz pf. arcessivi) arcēssiō -īre, arcessiam, arcessiens, arcessiri Eccl., arcessiretur Front., arcessirentur Suet., arcessier (= arcessiri) Caecil. fr., Ter., in accersīrī: Auct. b. Afr., Front., Macr.

Arm, der, (-es, -e)

1. roka

2. Tierkunde (Fangarm) lovka, beim Seestern: rogelj

3. krak, (Kraftarm, Lastarm) ročica

4. ([Flußarm] Flussarm) rokav; am Arm (nehmen prijeti) pod roko; im Arm, in den Armen (halten) (držati) v objemu, v naročju; in den Arm nehmen objeti; in den Arm fallen jemandem preprečiti (komu kaj); jemanden auf den Arm nehmen dražiti (koga); jemandem unter die Arme greifen priskočiti (komu) na pomoč; in die Arme schließen objeti, figurativ vzljubiti

armadio m (pl. -di) omara:
armadio a tre ante tridelna omara
armadio a muro zidna omara
armadio farmaceutico omarica za prvo pomoč

āsciscō (adsciscō) -ere -scīvī -scītum

1. privze(ma)ti, priz(i)vati, k sebi poz(i)vati, spreje(ma)ti: perficiam..., ut hunc A. Licinium non modo non segregandum... a numero civium, verum etiam... putetis adsciscendum fuisse Ci., asciverunt sibi illud oppidum piratae Ci. spravili so na svojo stran, pridobili so si, asc. manus Mulcibri Ci. na pomoč pozvati, exsulibus omnium civitatum ascitis Hirt., plurimos cuiusque generis homines ascivisse sibi dicitur S., dominos acrīs adsc. Lucr., precibus uxoris Tiberio Germanicum, sibi Tiberium T., tribunos centurionesque et volgus mititum T.; s predikatnim acc.: me patronum asciverant Ci., asc. aliquem socium ad bellum C., aperit docetque se... a Gabinio... socium adscitum nihil amplius scire S., asc. aliquem generum V., L., T.; na vprašanje kam? ali čemu? s praep.: nemo... fuit, quem non ad hoc incredibile sceleris foedus adsciverit Ci., asc. aliquem ad spem praedae L., aliquem in numerum civium Ci., in civitatem L., T., in senatum T., in nomen familiae suae Suet., virginem in matrimonium Iust. za ženo vzeti, aliquem in societatem sceleris Cu., in conscientiam facinoris pauci asciti T., asc. aliquem inter patricios T.; pesn. z dat.: tu certe scis hoc, superis ascite... Caesar O. bogovom pridruženi.

2. pren.
a) od kod kaj vzeti (jemati), spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, prije(ma)ti se česa: hanc consuetudinem, dictionis genus, amicitiam propter utilitates Ci., quod natura ipsa asciscat Ci. zahteva, sacra a Graecis ascita et accepta, sacra ista ascita ex Phrygia Ci., asc. civitatem N. sprejeti državljanstvo, nova verba H., neglegere patrios ritus, peregrinos asciscere L.; occ. (pri)lastiti si, (pri)svojiti (prisvajati) si, vzde(va)ti si (ime): provinciam, quam Lentulus deposuit, sibi asc. Ci., neque istam mihi ascisco sapientiam Ci., asc. sibi prudentiam Ci., sibi eloquentiae laudem T.; brez dat.: nihil dixi sublatius asciscendae laudis causā Ci. iz slavohlepnosti, asc. imperium, regium nomen L.
b) spreje(ma)ti kaj = potrditi (potrjevati), odobriti (odobravati), prizna(va)ti kaj, privoliti (privoljevati) v (na) kaj, k čemu, prista(ja)ti na kaj: illud et melius et verius, omnia, quae natura aspernetur, in malis esse, quae asciscat, in bonis Ci., ne labar ad opinionem et aliquid asciscam et comprobem incognitum Ci., quas (leges) Latini voluerunt, asciverunt Ci., cum iussisset populus Rom. aliquid, si id ascivissent socii populi ac Latini Ci. — Od tod adj. pt. pf. āscītus 3 od drugod (pri)vzet, tuj: ut appareret in eo nativum quendam leporem esse, non ascitum N. nepriučena, genitos esse vos mihi, non ascitos milites credite Cu. ne najeti, ascitae dapes O., ascita proles Stat.

asphyxié, e [asfiksje] adjectif zadušen; masculin, féminin zadušenec, -nka

soins masculin pluriel à donner aux asphyxiés nega, pomoč zadušencem, utopljencem

assistere

A) v. intr. (pres. assisto) biti navzoč, biti zraven:
assistere alla lezione biti na predavanju

B) v. tr. pomagati, podpreti, podpirati:
si è fatto assistere da un bravo legale poiskal je pomoč sposobnega pravnika
la fortuna ci assista naj nam bo sreča naklonjena!