Franja

grubby [grʌ́bi] pridevnik (grubbily prislov)
poln ogrcev, črviv
figurativno nemaren

gueulée [-gœle] féminin poln gobec

gusàrljiv -a -o poln razbojnikov: ova je gora, kažu, -a

hag-ridden [hǽgridn] pridevnik
ki ga tlači mora, muke poln

*haineux, euse [ɛnö, z] adjectif sovražen, zloben, poln sovraštva, škodoželjen

haiverseucht poln morskih psov

harrowing [hǽrouiŋ] pridevnik (harrowingly prislov)
moreč, muke poln, strašen

hatful [hǽtful] samostalnik
poln klobuk česa

hederōsus 3 (hedera) poln bršljana: antrum Pr.

hematic [hi:mǽtik]

1. pridevnik
krvni, krvavo rdeč; poln krvi; krvotvoren

2. samostalnik
medicina krvotvorno zdravilo

herby [hə́:bi] pridevnik
poln zelišč, obrasel z zelišči, travnat

hindernisreich poln ovir, težaven

hircōsus 3 (hircus) poln kozlovskega smradu, ki smrdi kot kozel: senex Pl., gens hircosa centurionum Pers., subulcus, osculum Mart., Cynicus Prud.; pl. subst. masc. hircōsī -ōrum, smrdljivci, smrduhi: Sen. ph. fr. (o ljudeh). — Soobl. ircōsus 3: Isid.

hoffnungsfroh poln upanja

hopeful [hóupful]

1. pridevnik (hopefully prislov)
poln upanja (of)
obetajoč

2. samostalnik
ironično nadebuden mladenič, -nka

hornful [hɔ́:nful] samostalnik
poln rog česa

hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.

humorvoll poln humorja, humorističen

ideaed [aidíəd] pridevnik
prevzet z neko idejo, poln idej, zanesen

imaginatif, ve [-tif, iv] adjectif poln domišljije (fantazije); domišljiv, domiseln

puissance féminin imaginative moč domišljije