Franja

exitus -ūs, m (exīre)

1. izhod, odhod = izhajanje, odhajanje: vestigiis exitus eorum ex illo loco comparent Ci., singulorum hominum occultos exitus asservent C.; o stvareh: exitus ut classi felix faustusque daretur Lucr. odplutje, liber minus exitus amni Lucr. iztok, (tibiae) recto exitu graviorem spiritum reddunt Q.

2. met.
a) izhod = izhodna pot: exitum non habet ac pervium non est iter Varr., insula undique exitus maritimos habet Ci., per horum corpora salutem sibi atque exitum pariebant C., omni exitu et pabulatione interclusi C., ne exitus inclusis ab urbe … esset L., exitus introitusque elementis redditus Lucr.; pren.: erranti exitūs dare Ci., pravo pot pokazati.
b) izhod (kod kraj), izhodišče: in exituportūs Ci., angustus exitus portarum C., in omnibus partibus aedificii exitūs habebat N., septem exitūs e domo fecerat L., qua veris facilis datur exitus umbris V., obsessi naturales exitus adaperiuntur Col., exitus alvorum Plin., cibi Plin. zadnjica, paludis Plin., ali Istri Val. Fl. ustje.

3. pren. izid, konec: belli exitum timemus, exitum diei exspectare, exitum huius familiaritatis cognoscite, hi recentes rerum exitus Ci., exitus exitiales Ci. zadnji pogubonosni dogodki, tristes exitus habuit consulatus Ci., in exitu est meus consulatus Ci. se bliža koncu, adducta ad exitum quaestio est Ci., ut exitus principio simillimus reperiatur Ci., huius orationis difficilius est exitum quam principium invenire Ci., exitus mimi, fabulae Ci. preobrat (katastrofa), exitus orationis, oppugnationis C., ita magnarum initia rerum celerem et facilem exitum habuerunt C., exitus vitae N., vitae mortisque Vell., quem exitum tantis malis sperarent S., docuit post exitus ingens V., hinc omne principium, huc refer exitum H., exitus superioris anni L., in exitu iam annus erat L. se je že nagibalo h koncu, exitus veris Plin.; occ.
a) konec (življenja), smrt, pogin: exitus C. Caesaris Ci., boni bonos exitus habent Ci., Romulum natura ad humanum exitum abripuit Ci., talem exitum plerique clari viri habuerunt N. tako so večinoma končali svoje življenje, hic exitus illum sorte tulit V., nunc manet insontem gravis exitus V., Seiani exitus T.
b) konec ali izid = (končna) posledica, uspeh: exitus consilii Ci., incerto etiam nunc exitu victoriae C., exitus fortunae C., ut si de exitu divinaret N., exitus futuri temporis H., Liber vota bonos ducit ad exitus H., disceptatio sine exitu fuit L.; preg.: exitus acta probat O.

expose¹ [ikspóuz] prehodni glagol
izpostaviti; razstaviti; razkrinkati, odkri(va)ti; kompromitirati
fotografija osvetliti, eksponirati

to expose o.s. pokazati svojo slabo stran

face² [feis]

1. prehodni glagol
kljubovati, upirati se, spoprijeti se; soočiti; sprijazniti se, prenesti; obložiti, prevleči, pokriti; ostružiti, zgladiti

2. neprehodni glagol
biti obrnjen proti
vojska obrniti se

ameriško to face the music prenesti očitke, sprijazniti se, ne pokazati strahu
to face s.th. out sam si pomagati v težavah, premagati kaj
vojska left face na levo
right face na desno

face [fas] féminin obraz, obličje; glava kovanca (s kako figuro ipd.); stran; lega; stanje; videz

face à s pogledom na, vpričo
face à face iz obraza v obraz, iz oči v oči
à double face dvoličen
de face od spredaj
portrait masculin de face portret od spredaj (ne s profila)
face contre terre ležeč na tleh z obrazom proti zemlji
place féminin de face dans le train sedež v vlaku z obrazom v smeri vožnje
en face v obraz
(d')en face nasproti (de quelque chose česa)
en face à, (figuré) à la face vpričo, v prisotnosti
à la face du monde vpričo vseh ljudi
sous toutes les faces od vseh strani
pile ou face hrbet ali glava (novca)
avoir le soleil en face imeti sonce v obrazu
l'affaire change de face zadeva se spreminja, stvar postaja drugačna
le monde change vite de face svet se hitro spreminja
cracher à la face de quelqu'un komu v obraz pljuniti
faire face à quelque chose biti obrnjen proti čemu; po robu se postaviti, nasprotovati, protiviti se čemu, kljubovati; biti pripravljen na kaj; kriti (izdatke); obvladovati, biti kos (položaju)
la maison fait face à la mer hiša je obrnjena proti morju
faire face à ses engagements izpolnjevati svoje obveznosti
jeter la vérité à la face de quelqu'un komu resnico v obraz vreči
se mettre en face de quelqu'un komu pot zastaviti, upreti se komu
perdre la face izgubiti svoj prestiž
se placer en face de quelqu'un postaviti se pred koga
se présenter sous une autre face pokazati se v drugi luči
regarder la mort en face zreti smrti v obraz
regarder quelqu'un en face komu odkrito v obraz (po)gledati
sauver la face rešiti (varovati) svoj videz, svoje dostojanstvo, svoj prestiž
il faut voir les choses en face treba je stvarem pogledati v obraz

faiblesse [fɛblɛs] féminin slabost, oslabelost, slabotnost, nemoč; omedlevica, šibko mesto (tudi figuré); majhnost

faiblesse d'esprit slaboumnost
la faiblesse de l'enfant otrokova nemoč
faire preuve de faiblesse en face d'un danger pokazati se neenergičnega (malodušnega) pred nevarnostjo
tomber de faiblesse zgruditi se od oslabelosti
tomber en faiblesse, être pris de faiblesse omedleti

fànt (fánta)

A) m

1. giovanotto, giovane, ragazzo:
lep, postaven fant un bel giovane
na fanta ostriženo dekle ragazza con capelli alla maschietta, à la garçonne

2. scapolo; ekst. vitellone

3. pren. (pogumen, odločen moški) uomo:
pokazati se fanta comportarsi da uomo

4. (doraščajoča oseba moškega spola) ragazzo:
v razredu je več fantov kot deklet nella classe ci sono più ragazzi che ragazze

5. pog. (sin) figlio (maschio); (vajenec) giovane (di bottega), ragazzo, garzone

6. ragazzo; innamorato; fidanzato

7. igre fante:
pikov fant fante di picche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant od fare ragazzo in gamba
fant, kakršnih gre dvanajst na ducat un giovane mediocre, insignificante

B) inter.

1. (za izražanje navdušenja) fantastico:
fant, kako pojejo fantastico come cantano bene!

2. (za izražanje nejevolje, jeze) madonna:
fant, si sitna madonna, quanto sei noiosa!

Farbe, die, (-, -n) barva, barvilo; figurativ Farbe bekennen pokazati barvo, priti z barvo na dan; die Farben wechseln spremeniti barvo/prepričanje/stranko; die Farben beißen sich barve se tepejo; die Farbe verlieren zbledeti, obledeti; Mensch: prebledeti

favorable [favɔrabl] adjectif naklonjen; ugoden

dans le cas le plus favorable v najugodnejšem primeru
être dans une position favorable biti v ugodnem položaju
se montrer sous un jour favorable pokazati se v ugodni luči

feo grd; sramoten

sexo feo grdi (= moški) spol
dejar feo a uno, hacer un feo a komu jezo povzročiti, koga zasenčiti
quedar feo pokazati se v neugodni luči
el asunto se pone feo stvar postaja neprijetna
tocarle a uno bailar con la más fea najslabše se odrezati, najslabše se izkazati

fermeté [fɛrməte] féminin trdnost, čvrstost, solidnost, odločnost, moč, stanovitnost; figuré hrbtenica

montrer de la fermeté pokazati se odločnega

fíga botanika fig; (pričeska) bun; contemptuous gesture made with thumb between index and middle fingers

posušena fíga dried fig
venec fíg a string of figs
konjske fíge horse droppings, horse manure, horse dung, vulgarno horse turds
fíga mož (figurativno) one who reneges, reneger, unreliable fellow; bastard
biti fíga mož to go back on one's word; to break one's promise
fígo držati figurativno to keep one's fingers crossed, to cross fingers (za srečo for luck)
moramo fígo držati! touch wood!
fígo pokazati komu to make a contemptuous gesture at someone, to cock a snook at someone
to mi je fígo mar I don't care a damn about it, I don't give a hang (ali hoot) about it
za vsako fígo jokati to whimper (ali to cry) at the slightest provocation (ali žargon for damn all)
Figo, pa ne njegov obraz! His face my foot!
fígo (= nič) ji bo to koristilo! (ironično) a lot of good that'll do her!
fígo ti je mar! a lot you care!

fíga (-e) f

1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
suhe fige fichi secchi

2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo

3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla

4. pog.
a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
to je eno figo vredno non vale un fico secco
b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro

fíga higo m

posušena figa higo paso; higo seco
ni fige vredno no vale un higo
biti figa mož faltar a la palabra
to mi je figo mar (fam) (a mí) me importa un higo; no se me da un higo
držati fige za koga (fig) cruzar los dedos para alg
pokazati figo komu dar la higa a alg

fight¹ [fait] samostalnik
boj, borba, bitka, spopad, dvoboj, mečevanje; prepir, pretep; tekma; bojevitost

pogovorno a dog fight borba v zraku
to give (ali make) a fight boriti se
to put up a good fight hrabro se boriti
running fight borba pred umikom
single fight dvoboj
to show fight pokazati pripravljenost za boj, pokazati zobe
sham fight manever, navidezna bitka
to make a fight of it pogumno se boriti
a tea fight velika čajanka
hand-to-hand fight pretep, boj na nož
there is no fight left in him je že od boja utrujen
there is fight in him yet še ni premagan
stand-up fight borba po vseh pravilih

figue [fig] féminin smokva, figa

ni figue ni raisin ne krop ne voda
mi-figue, mi-raisin pol dober, pol slab; ne vroč, ne mrzel
accueil masculin mi-figue mi-raisin mlačen sprejem
faire la figue à quelqu'un (vieilli) figo komu pokazati, zasramovati koga, norčevati se iz koga

finden (fand, hat gefunden)

1. (entdecken usw.) najti

2. zdeti se: (ich finde, [daß...] dass... zdi se mi, da...); gut/schlecht finden: ich finde das gut zdi se mi dobro; videti: was findest du an X? kaj (neki) vidiš na X-u

3. sich finden (sein) nahajati se, biti, obstajati, pokazati se; eine ähnliche Stelle findet sich bei... podobno mesto najdemo pri...; sich finden Menschen: dobiti se; sich finden in das Schicksal usw.: vdati se v (usodo itd.)

4. als Funktionsverb: Absatz finden prodajati se; Beachtung finden biti zapažen; den Tod finden izgubiti življenje; Trost finden in potolažiti se z, najti uteho v; Verwendung finden biti v rabi; ( V načelu nosi pomen samostalnik ); ein gefundenes Fressen sein biti kot nalašč

flaco mršav, suh, slaboten, medel, brez energije, bolehen; brezuspešen; nerodoviten; mlačen

ponerse flaco shujšati
ser flaco de memoria imeti slab spomin
flaco m slaba stran, Ahilova peta
mostrar su flaco svojo slabo stran pokazati

Flagge, die, (-, -n) zastava; beim Golf: zastavica; die Flagge hissen/setzen dvigniti zastavo; die Flagge streichen spustiti zastavo, figurativ vdati se; Flagge zeigen pokazati barvo; figurativ unter falscher/fremder Flagge segeln pluti pod napačno/tujo zastavo

flèche [flɛš] féminin strelica, puščica; koničast vrh zvonika; oje

la flèche indique le sens obligatoire puščica kaže obvezno smer
partir comme une flèche hitro oditi
en flèche v ravni črti, figuré z vso hitrostjo
atteler les chevaux en flèche zapreči konje enega pred drugim
faire flèche de tout bois porabiti vsako sredstvo (za dosego cilja)
sortir, rentrer sa flèche (automobilisme) pokazati, zapreti smerni kazalec
la flèche du Parthe (figuré) grenka resnica, ironična ali zlobna opazka (ki jo rečemo komu v trenutku, ko gremo od njega)

fletschen: die Zähne fletschen pokazati zobe, režati