Franja

vzéti vzámem dov. a lua
□ vzeti ven a scoate
□ vzeti pogum a descuraja, a demoraliza
□ vzeti vzorec med. a recolta

wear^*2 [wɛ́ə]

1. prehodni glagol
nositi (na sebi), imeti na sebi
figurativno nositi neko čast; ponositi, oguliti; utruditi, izčrpati
figurativno glodati

2. neprehodni glagol
nositi se, držati se, biti trajen (trpežen), vzdržati; obrabiti se, oguliti se, trošiti se; vleči se, počasi iti mimo, bližati se koncu, miniti
figurativno postati

worn cloths obrabljena, ponošena, oguljena obleka
a worn joke stara, obrabljena šala
to wear black nositi črno obleko, biti črno oblečen
to wear the breeches (trousers, pants) pogovorno nositi hlače, biti gospodar (o ženi v zakonu)
her courage wore thin pogum ji je polagoma upadel
to wear the crown nositi krono, figurativno biti kralj; religija postati mučenik
to wear one's coat to rags oguliti svoj suknjič
their friendship has worn well njihovo prijateljstvo se je dobro držalo
to wear the gown figurativno biti pravnik
to wear one's hair curled nositi (imeti) nakodrane lase
to wear one's heart on the sleeve figurativno reči vse, kar nam je na srcu, biti preveč iskren
to wear s.o. in one's heart biti komu vdan, nositi koga v svojem srcu
to wear horns figurativno biti rogonosec (varan soprog)
to wear a hole in dobiti luknjo (v obleki) od obrabe
to wear a pair of shoes comfortable iznositi, uhoditi (svoje) čevlje
to wear well dobro se nositi; biti mladega videza; vzdržati, prenesti kritiko
he wears well ne bi mu prisodili njegove starosti, videti je mlajši
she wears her years well dobro nosi svoja leta, videti je mlajša (kot je v resnici)
to wear the petticoat pogovorno biti copatar, biti pod copato
to wear thin postati oguljen; figurativno postati slab (medel, mlahav); zbledeti, izgubiti se, izginiti
to wear white oblačiti se v belo, biti belo oblečen
he is worn by care skrb ga gloda, grize
the day wears to an end dan se bliža kraju, polagoma mineva
she wears on me ona mi gre na živce

zbírati (-am) | zbráti (zbêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere; racimolare; (kopičiti) accumulare; fare colletta; incettare:
zbirati na kup accumulare
zbirati gradivo za knjigo raccogliere materiali per un libro
zbirati hrano, obleko, denar fare colletta di viveri, vestiario, denaro
zbirati brez reda starine raccogliere alla rinfusa anticaglie
zbirati odpadno železo raccogliere rottami di ferro

2. radunare, raggruppare

3. raccogliere, collezionare, fare raccolta:
zbirati znamke collezionare francobolli
zbirati stare knjige fare raccolta di libri vecchi

4. pren.
zbirati moči farsi forza
zbirati pogum farsi coraggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbrati brez reda fraze, citate affastellare frasi, citazioni
zbrati kupček denarja raggruzzolare un piccolo capitale

B) zbírati se (-am se) | zbráti se (zbêrem se) imperf., perf. refl.

1. radunarsi, convenire, raggrupparsi:
množično se zbirati radunarsi in massa

2. addensarsi, ammucchiarsi, ammassarsi; riempirsi:
na nebu se zbirajo temni oblaki (tudi pren.) nel cielo si addensano nuvole oscure

3. montare:
v njem se zbira grenkoba, jeza dentro di lui monta l'amarezza, la rabbia

4. concentrarsi:
dolgo se je zbiral, preden je kaj povedal si dovette concentrare molto prima di poter dire qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbrati se v čredo abbrancarsi (tudi pren.)

zbógom inter. addio:
ko gre zares, tedaj zbogom pogum se la cosa si fa seria, addio coraggio
reči zbogom načrtom dire, dare addio ai progetti
plačati, kar si dolžan in zbogom pagare il dovuto e via

zbrati (zbêrem) zbirati sammeln, ansammeln; na kup, pripraviti za kaj: zusammentragen; ljudi: versammeln, okoli sebe: um sich scharen
zbrati v skupine gruppieren
denar: zbrati za zusammenlegen für
figurativno zbrati sile za alle seine Kräfte sammeln (für), sich aufraffen zu
zbrati pogum Mut fassen

zbráti to collect; to gather; to rally; to assemble; to accumulate

zberi se! (pogovorno) pull yourself together!
zbráti misli to concentrate one's thoughts
zbráti se (na določenem mestu) to assemble, to gather, to rally
zbráti se (duševno) to concentrate
zbráti denar za izlet to raise the money for an outing
zbráti pogum za... to summon up (the) courage to..., to pluck up courage

zgubíti perdre

zgubiti pogum (potrpljenje) perdre courage (patience)
zgubiti izpred oči perdre de vue
zgubiti se se perdre, disparaître, s'égarer, s'effacer
zgubiti se v podrobnostih se perdre (ali se noyer) dans les détails

zgubíti perder

zgubiti sled estar despistado
zgubiti pogum perder el ánimo, desalentarse
zgubiti iz oči perder de vista
zgubiti se v podrobnostih perderse en detalles
zgubiti se perderse, (izginiti) desaparecer, (zaiti na kriva pota) extraviarse

življenjsk|i¹ [ê] (-a, -o) (življenja/za življenje) Lebens- (ciklus der Lebenszyklus, cilj das Lebensziel, drug der Lebensgefährte, eliksir das Lebenselixier, gon der Lebenstrieb, ideal figurativno das Lebensideal, krog der Lebenskreis, nazor die Lebensauffassung, die Lebensanschauung, die Lebenseinstellung, svet die Lebenswelt, odnosi Lebensbeziehungen; partner der Lebenspartner, pogoj die Lebensbedingung, pogum der Lebensmut, pojav die Lebenserscheinung, položaj die Lebenslage, proces der Lebensvorgang, prostor der Lebensraum, ritem der Lebensrhythmus, smoter der Lebenszweck, standard der Lebensstandard, stil der Lebensstil, princip das Lebensprinzip, črta die Lebenslinie, filozofija die Lebensphilosophie, funkcija die Lebensfunktion, luč das Lebenslicht, maksima die Lebensmaxime, modrost die Lebensweisheit, naloga die Lebensaufgabe, navada die Lebensgewohnheit, oblika die Lebensform, okoliščina der Lebensumstand, partnerica/družica Lebenspartnerin, prilika/priložnost die Lebenschance, situacija die Lebenslage, skupnost die Lebensgemeinschaft, slika das Lebensbild, sposobnost die Lebenstüchtigkeit, sreča das Lebensglück, usoda das Lebensschicksal, vsebina der Lebensinhalt, zahteva der Lebensanspruch, združba biologija die Lebensgemeinschaft, zgodba Lebensgeschichte, izkušnje množina die Lebenserfahrung, potrebe der Lebensbedarf, razmere die Lebensverhältnisse množina, delo das Lebenswerk, die Lebensarbeit, občutje das Lebensgefühl, obdobje der Lebensabschnitt, okolje die Lebensumwelt, pravilo die Lebensregel, zavarovanje die Lebensversicherung)
življenjski smisel der Sinn des Lebens

žrtv|ovati se (-ujem se) sich opfern, figurativno sich aufopfern; patetično: einen Opfergang antreten
volja/pripravljenost žrtvovati se der Opferwille, die Opferwilligkeit
voljan žrtvovati se opferwillig
pogum žrtvovati se der Opfermut

ᾰ̓γείρω [Et. iz ἀ-γέρ-jω, koren: ger, lat. grex, čreda; gremium, naročje; slov. grmada; perišče, prgišče (iz pregršta), pogrniti, iz po-grt-niti. Sorodne grške besede: ἀγορά, ἄγυρις, ἀγύρτης. – Obl. fut. ἀγερῶ, aor. ἤγειρα, cj. -ομεν, med. ἠγειράμην (ep. ἀγ-); aor. 2. med. ep. ἀγερόμην (sink. ἠγρόμην, ἤγρετο, inf. ἀγερέσθαι, pt. ἀγρόμενος); pf. pass. ἀγήγερμαι (3. pl. plpf. ἀγηγέρατο); aor. pass. ἠγέρθην, ep. 3. pl. ἤγερθεν in ἄγερθεν]. 1. act. zbiram, na-, pobiram; sklicujem (zborovanje); pobiram darove, beračim; pridobivam. 2. pass. zbiram se, shajam se, θυμὸς ἐς φρένα ἀγέρθη zavest (pogum) se mu je vrnila. 3. med. a) nabiram zase, beračim; b) = pass.; ἀγρόμενος zbran, σύες svinjske črede.

ἀγηνορίη, ἡ ep. 1. možatost, srčnost, pogum. 2. prevzetnost, trmoglavost.

ἀθῡμέω (ἄθῡμος) 1. sem malosrčen (preplašen, obupan), izgubljam pogum, obupavam, bojim se, z acc. c. inf. s strahom mislim na kaj, πρός τι nimam poguma za kaj. 2. sem žalosten, nejevoljen, τινί, ἐκεῖνο to me skrbi; οὐκ ἀθυμητέον ne sme se obupati nad.

ἀλκή, ἡ [Et. iz kor. aleq, braniti, ἀλέ-ξω; – dat. ep. ἀλκί]. 1. (o)bramba, zaščita, pomoč, odpor, napad, εἰς, πρὸς ἀλκὴν τρέπομαι postavljam se v bran. 2. boj, bitka, pogum, srčnost, hrabrost, jakost, moč.

ἀμβλῡ́νω otopim, skrham, (o)slabim, oviram; pass. izgubim pogum, τῆς γνώμης τὸ μὴ κατὰ κράτος νικηθὲν … ἀμβλύνεσθαι izgubiti pogum, kolikor ga ni oslabila sovražnikova hrabrost.

ἀνα-θαρρέω, -θαρσέω osrčim se iznova, dobim zopet pogum.

ἀνα-πῑ́πτω [aor. NT tudi ἀνέπεσα] poet. ἀμπίπτω 1. padem nazaj, znak. 2. umikam se, pogum (srce) mi upade. 3. NT uležem se, usedem se za mizo.

ἀνα-τρέφω [fut. ἀναθρέψω] krmim, vzrejam, vzgajam, gojim; φρόνημα ojačujem, oživljam pogum, φιλοτιμίαν podžigam, netim.

ἀνδρεία, ἀνδρία, ion. ἀνδρηίη, ἡ (ἀνδρεῖος) možatost, srčnost, hrabrost, pogum, stanovitnost, vztrajnost.

ἀπ-εῖπον, ἀπ-εῖπα [gl. εῖπον; ep. tudi ἀπέειπε, ἀπόειπε, inf. ἀποειπεῖν in ἀπειπέμεν, pt. tudi ἀποειπών, aor. k ἀπό-φημι ali ἀπ-αγορεύω] I. act. 1. tr. a) naravnost povem, naznanim, objavim, izrečem; ἀπηλεγέως brezobzirno (odkrito); b) odrečem, odbijem, zanikam τί; c) prepovem, zabranim τινί, z inf. in μή, odpovedujem (pohod); d) odpovem se, odrečem se; μῆνιν opustim jezo, φίλοις pustim na cedilu, odrečem pomoč. 2. intr. oslabim, utrudim se, onemorem, obupam, izgubim pogum. II. med. ion. ἀπειπάμην 1. odrečem, odpovem, odbijem, odpodim. 2. odpovem se, odrečem se NT, ne oziram se na τί.