Franja

Zadetki iskanja

  • utàknuti ùtaknēm
    I.
    1. vtakniti, stisniti: utaknuti komu što u ruke; zgužva dopisnicu i utače je u džep od kaputa
    2. natakniti: utaknuti monokl
    II. utaknuti se vtakniti se, vmešati se: opasno je kad se slabić utakne u dvoboj moćnih protivnika; utaknuti se komu u oči pogledati komu v oči
  • ven [ə] tja: hinaus, sem: heraus (iti hinausgehen, herausgehen, pogledati hinausschauen, herausschauen …)
  • vesêlje (-a) n

    1. gioia, allegria, contentezza; baldoria, festa:
    prepustiti se veselju abbandonarsi alla gioia
    hrupno veselje festa rumorosa
    jokati od veselja piangere dalla gioia
    solze veselja lacrime di gioia
    z igračo narediti otroku veselje rallegrare il bambino con un giocattolo

    2. piacere; passione:
    avtomobil, da ga je veselje pogledati una macchina che fa piacere guardarla
    imeti veselje do glasbe avere la passione della musica
    slikati iz veselja dipingere per passione

    3. z veseljem (v medmetni rabi) volentieri:
    boste prišli? Z veseljem verrete? Volentieri

    4. da je veselje (v adv. rabi) molto, benissimo:
    zdrav je, da je veselje è sano, sanissimo
    pleše, da je veselje balla che è una meraviglia
    iti v nebeško veselje morire
    PREGOVORI:
    kratko veselje — dolga žalost per un giorno di gioia ce n'è mille di noia
    vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti
  • vin [vɛ̃] masculin vino

    vin blanc, rouge, rosé, chaud, à tabie, mousseux belo, rdeče, rdečkasto, kuhano, namizno, peneče se vino
    vin qui a du corps težko vino
    du vin de derrière les fagots (figuré) izvrstno vino (»od zida«)
    vin du cru, du pays domače vino
    vin de goutte samotok
    gros, petit vin težko, lahko vino
    vin d'honneur vino v čast kake ugledne osebe
    point féminin de vin rahla vinjenost
    sac masculin à vin pijanec
    tache féminin de vin materino znamenje
    aimer le vin rad pogledati v kozarec, rad piti
    couper, baptiser le vin mešati vino z vodo, krstiti vino
    cuver son vin prespati pijanost
    être entre deux vins ne biti čisto trezen
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) milejše strune ubrati
    tenir le vin dobro prenašati vino
    le vin me fait tourner la tête vino mi gre v glavo
    être pris de vin biti pijan
    avoir le vin gai, triste biti vesel, žalosten v vinjenosti
    quand le vin est tiré, il faut le boire če rečeš a, moraš reči tudi b; če si se stvari lotil, jo moraš tudi končati, jo izvesti, izpeljati
  • vista ženski spol vid; oči; pogled, pregled, razgled; sodna obravnava, hišna preiskava; namera, cilj

    vista de águila orlovske oči
    vista cansada daljnovidnost
    vista de una causa sodna razprava, (pred)preiskava
    vista corta kratkovidnost
    letra (giro) a la vista menica na pokaz
    punto de vista vidik, stališče
    a vista vpričo; glede; pri roki, v bližini; pod nadzorstvom; trg na pokaz
    a la vista takoj, na pokaz
    a vista de ojo(s) na lastne oči; očitno
    a vista de pájaro z viška; z višine
    a vista perdida, a pérdida de vista nedogledno
    a primera vista na prvi pogled
    a simple vista s prostim očesom, na oko
    de vista dejansko, resnično
    de mucha vista pozornost zbujajoč, efekten
    en vista (de) glede, kar se tiče; zaradi; na vidiku; vpričo
    en vista de ello v takih okolnostih
    en vista de que vpričo tega, da; ker
    ¡hasta la vista! na svidenje!
    apartar la vista (fig) obraz proč odvrniti
    bajar la vista (fig) v tla gledati
    cantar de vista peti brez priprave
    clavar (ali poner) la vista en pogled upreti v
    conocer de vista na videz poznati
    desviar la vista stran pogledati
    estar a la vista biti na vidiku; paziti, varovati se; v oči pasti, jasen biti
    hacer la vista gorda (fig) eno oko zatisniti; delati se, kot da ne vidimo
    irse de vista izginiti iz vida
    se me va la vista miglja mi pred očmi
    ¡márchate de mi vista! izgini mi izpred oči!
    perderse de vista (fig) biti zelo prebrisan
    pasar la vista por la carta bežno prebrati pismo
    saltar a la vista v oči pasti
    tener vista dobro izgledati, se prilegati
    torcer la vista (fig) oči zavijati
    vistas pl razgled
    a ojos vistas očitno, vidno; vedno bolj
  • vīsus -ūs, m (vidēre)

    I. act.

    1. videnje, vid, gledanje, pogled: Lucr., Sil., Stat., Cael., Lact., Amm. idr., feminas omnes visu nocere Ci. ap. Plin., patriae visu privare aliquem Ci., visus oculorum Q., tanta celeritate, ut visum fallunt Plin., ut, quod visum arceret, auditum non adimeret T., visum perflere Ap. izjokati si oči, quod natura visibus nostris denegavit Ap.; pesn.: obire omnia visu V. vse pogledati, vse si ogledati, mergetur visūs effugietque tuos O. očem; pri adj. v sup. (na -u): orem, non modo visu foedam, sed etiam auditu Ci., cetera visu quam dictu foediora L., terribiles visu V. na pogled, videti.

    2. vidna moč = vid: Ambr., Lact., caput, in quo visus et odoratus, auditus et gustus est Hier.

    3. meton. vid = oči: visus inoccidui Stat.

    II. pass. kar se vidi, prikazen, privid, pojav: inopino teritta visu O., hoc visu laetus L., nocturni visus L., T., rite secundarent visus omenque levarent V.; occ. videz, podoba, postava: Plin. idr., aliquanto augustior humano visu L. nekoliko vzvišenejše postave, kot je človeška, portentum horribili visu V., immundo somnia visu nocturnam vestem maculant H.; o abstr.: multa esse probabilia, quae … quia visum quemdam haberent insignem et illustrem, … Ci.
  • vocabolario m (pl. -ri)

    1. slovar, besednjak; vokabular:
    vocabolario bilingue, monolingue dvojezičen, enojezičen slovar
    vocabolario francese, latino francoski, latinski slovar
    vocabolario illustrato, scolastico, tascabile ilustrirani, šolski, žepni slovar
    consultare un vocabolario pogledati v slovar, poiskati v slovarju

    2. besedišče, besedje:
    vocabolario povero, ricco revno, bogato besedišče
    il vocabolario dei biologi, dei chimici besedišče biologov, kemikov
    è una parola che non esiste nel mio vocabolario pren. tega ne poznam, ne počnem
  • vōlgere*

    A) v. tr. (pres. vōlgo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
    volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
    volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

    2. pren. obrniti, obračati:
    volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
    volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
    volgere ad altro uso nameniti drugam

    3. knjižno
    volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

    B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

    1. obrniti, obračati se; zaviti:
    volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
    volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

    2. iti, hoditi k; vleči (barva):
    la partita volge al termine tekma gre h koncu
    un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
    la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

    C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

    1. obrniti, obračati se k
    volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
    la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

    2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
    volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti
  • vrédno adv.

    1. degnamente:
    občudovanja vredno se vesti comportarsi in modo ammirevole

    2. (v predik. rabi)
    zaradi tega se ni vredno jeziti non è il caso di arrabbiarsi per questo
    pustiva to, saj ni vredno besed lasciamo perdere, non è il caso di parlarne
    dekle, ki jo je vredno pogledati una ragazza di bella presenza
  • vstran zur Seite, seitlich, seitwärts
    gibanje vstran die Seitwärtsbewegung
    odklon vstran die Seitenabweichung
    pogledati vstran zur Seite blicken, wegsehen, wegschauen
    pogled vstran der Seitenblick
    potegniti vstran krmilo: verreißen
    potisniti vstran zur Seite schieben
  • zakulisj|e srednji spol (-a …) der Hintergrund
    figurativno pogledati v zakulisje einen Blick hinter die Kulissen werfen
  • zrák (-a) m

    1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
    plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
    mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
    z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
    onesnaženi zrak aria inquinata
    klimatizirani zrak aria condizionata
    komprimirani zrak aria compressa
    gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
    gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
    celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
    morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
    voj. napad iz zraka attacco aereo
    pogled iz zraka veduta aerea
    iti na zrak uscire all'aperto
    igrati se na zraku giocare all'aria aperta
    na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

    2. pren. (nič, ničevost) vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
    pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
    po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
    od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
    narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
    iti v zrak esplodere
    pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
    vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
    ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
    hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
    biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
    pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
    potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
    trditve visijo v zraku tesi campate in aria
    residualni zrak aria residua
    med. zrak v lobanji pneumoencefalo
    meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
    prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
    voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria
  • zrcálo (-a) n

    1. specchio:
    pogledati se v zrcalo guardarsi nello specchio
    brušeno, kristalno zrcalo specchio levigato, specchio di cristallo
    čarovno zrcalo specchio magico
    vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo specchio concavo, convesso, sferico
    med. čelno, grlno, očesno, ušesno zrcalo specchio frontale, laringoscopio, oftalmoscopio, otoscopio
    morje je mirno kot zrcalo il mare è calmo come uno specchio

    2. pren. (zrcalu podobna površina) specchio:
    čoln je drsel po morskem zrcalu la barca scorreva sullo specchio del mare

    3. pren. specchio:
    narodna pesem je zrcalo narodove duše la poesia popolare è lo specchio dell'anima di un popolo
    avt. vzvratno zrcalo specchio retrovisore
    agr. jajčje zrcalo apparecchio radioscopico (per l'esame delle uova)
    navt. krmno zrcalo specchio di poppa

    4. tisk. lay-out
  • εἴδω [Et. kor. weid, lat. video, slov. videti, vedeti, vem; nem. wissen (got. witan), Witz] 1. εἴδομαι ep. praes. med. z aor. εἰσάμην, ἐεισάμην a) (po)javljam se, prikazujem se; b) sem sličen, podoben komu, vidim se, zdim se, εἰδομένη v podobi, podobna, slična; c) delam se, kakor da bi εἴσατ' ἴμεν ἐς Λῆμνον. 2. εἶδον def. aor. k ὁράω, cj. ἴδω, impf. ἰδέ, ep. ind. ἴδον, cj. ἴδωμι, inf. ἰδέειν, iter. ἴδεσκε, med. εἰδόμην, impf. ἰδοῦ (kot interj. ἰδού), ep. ind. ἰδόμην, NT ἴδα a) videl sem, zagledal sem, zapazil sem, obiskal sem, θαῦμα ἰδέσθαι divno pogledati = krasen pogled; b) spoznal, uvidel, preudaril sem; χάριν užil sem. 3. οἶδα [2 s. οἶσθα, ep. οἶδας, pl. ἴσμεν, ἴστε, ἴσασιν, cj. εἰδῶ, opt. εἰδείην, imper. ἴσθι, ἴστω, inf. εἰδέναι, pt. εἰδώς, υῖα, ός, plpf. ᾔδη, ᾔδειν; ᾔδησθα in ᾔδεισθα, ᾔδης in ᾔδεις, pl. ἤδεμεν, -τε, -σαν; fut. εἴσομαι; ep. ἴδμεν, cj. εἰδέω, inf. ἴδμεν(αι), pt. fem. ἰδυῖα, plpf. ᾔδεα in ἠείδη, 3 pl. ἴσαν, fut. εἰδήσω, ion. ind. pl. οἴδαμεν, οἴδασι, cj. εἰδέω, poet. plpf. ᾖσμεν] a) vem, izkušen sem, razumem, poznam, vešč sem, morem; s ὅτι, ὡς ali part, ἴσθι ἄνθρωπος ὤν vedi, da si človek; χάριν vem hvalo, hvaležen sem, οἶδ' ὅτι vem da, gotovo; εἰδώς vedoč, poučén, za gotovo; b) φίλα οἶδά τινι sem prijaznega mišljenja, sem prijatelj τινί.
  • ὤψ, ὠπός, ἡ [Et. iz kor. okw, sor. lat. oculus, slov. oko] oko, obraz, obličje, εἰς ὦπα ἰδέσθαι v obraz (oči) pogledati, θεῇς εἰς ὦπα ἔοικεν po obrazu (= zelo) je boginjam podobna, εἰς ὦπά τινος komu v oči (pogledati), οὐ γὰρ εἰς ὦπα κακῷ ἐῴκειν na videz ni podoben hudobnemu človeku.
  • вытаращивать, вытаращить
    в. глаза (iz)buljiti oči, debelo pogledati
  • задерживать, задержать zadrž(ev)ati, ustavljati, ustaviti; prijeti, zapreti;
    з. взгляд ostro pogledati;
  • круглый okrogel; (pren.) poln, rejen;
    к. дурак popoln tepec;
    к. год vse leto;
    круглые сутки noč in dan;
    к. сирота popolna sirota;
    круглая сумма precejšnja vsota;
    для круглого счёта da zaokrožimo račun;
    круглым счётом približno:
    делать круглые глаза debelo pogledati (od začudenja)
  • обегать, обежать2 okrog tekati, obletati; izogibati se;
    обежать глазами hitro pogledati
  • перекашивать, перекосить

    1. izkrivljati, izkriviti; poševno narediti, potegniti postrani;
    п. глаза križem pogledati;
    п. лицо (s)kremžiti obraz;
    его перекосило от злобы od jeze se mu je skremžil obraz;

    2. (po)kositi; pobiti;