-
ὁμοίωμα, ατος, τό ὁμοίωσις, εως, ἡ 1. sličnost, podoba, καθ' ὁμοίωσιν θεοῦ po božji podobi NT. 2. prilika, prispodoba NT.
-
ὄψις, εως, ἡ, ion. -ιος (gl. ὄψομαι) 1. vid, pogled, oko, εἰς ὄψιν ἦλθον prišel sem pred oči, ὄψει z očmi, s pogledom, ἐν ὄψει pred očmi. 2. a) pogled, podoba, obraz, obličje, vnanjost, ὄψιν na videz; b) prizor, prikazen v sanjah, pojav; c) pozorišče, scenerija.
-
πέσημα, ατος, τό (πεσεῖν) pad(ec); konkr. podoba, ki je padla z neba.
-
πίναξ, ακος, ὁ [Et. slov. panj, panjač, (strslov. pьnь,)] 1. deska, tabla, (lesena) skleda, krožnik, pisalna tablica. 2. podoba, slika, risarija, načrt. 3. zemljevid. 4. pisemce, pozivnica (pred sodišče). 5. sanjske bukve.
-
πλάσμα, ατος, τό (πλάσσω) 1. tvor, podoba, slika NT. 2. a) upodobitev, izmišljotina, izmišljava; b) posnetek, izdelek. 3. predavanje, enakomerno izpreminjanje (glasa), modulacija.
-
πρόσ-ωπον, τό (gl. ὤψ, μέτωπον) [ep. pl. προσώπατα, dat. προσώπασι] 1. obraz, obličje, oko, pogled, κατὰ πρόσωπον v oči, v obraz, pred očmi, spredaj, πρὸ προσώπου pred očmi NT. 2. podoba, oseba, človek, postava, lice λαμβάνω, βλέπω εἰς, θαυμάζω πρόσωπον gledam (oziram se) na osebo NT. 3. krinka, uloga.
-
σέβασμα, ατος, τό (σεβάζομαι) 1. predmet verskega čaščenja NT. 2. sveta podoba, kip bogov.
-
σῆμα, ατος, τό, dor. σᾶμα [Et. iz kor. dhjā-, misliti] 1. znamenje, znak; a) (od boga poslano) usodno znamenje, pomembno čudežno znamenje, čudež; b) sled; c) znamenje, naj se kaj stori; v vojni: geslo, povelje. 2. slika, podoba; a) pečat; b) črke, pismenke; c) bojno znamenje, zastava, znak; d) grob(išče,) nagrobni spomenik, σῆμα κέω napravim (nasujem) gomilo; e) dokaz τινός.
-
σκιᾱγραφία, ἡ senčna podoba, prikazen, mamilo, slepilo.
-
σχῆμα, ατος, τό [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. a) držanje, ustop, kretanje, telesna kretnja, gibanje, (moško) obnašanje, vedenje; mesto, služba ἐμαυτοῦ σχῆμα ἀπολαμβάνω; b) vnanja podoba, izraz, pogled, oblika, (senčna) podoba, postava, obličje NT; βίου življenske razmere (položaj), τέκνων podoba, obraz, μορφῆς podoba prikazni, πόλεως stanje (razmere) mesta, πολιτείας državna ustava (oblika), način vladanja; kakovost σχῆμα πέτρας = πέτρα; c) bojni red, razvrstitev vojske; d) noša στολῆς Ἑλλάδος, obleka, nošnja κόσμος; e) sijaj, blesk, dostojnost, dostojanstvo, τύραννον σχῆμ' ἔχων v kraljevskem sijaju. 2. videz, pretveza, pretvarjanje, λόγου prazna beseda, fraza.
-
τύπος, ὁ (τύπτω) 1. udar(ec), mah, sunek. 2. a) vtisk, odtisk, sled, znamenje, rana τῶν ἥλων NT:; b) podoba (izdolbena ali izrezana), kip, soha, malik NT. 3. a) kov, vtisk, znak, oblika, lastnost, svojstvo, kakovost, bistvo, vsebina NT; b) obris, načrt, očrt, kratek opis, οἱ τύποι poteze, črte, τύπῳ v glavnih potezah, v obrisu, ὡς τύπῳ φράσαι da na kratko povem ali opišem; c) zgled, vzor, primer NT, κατὰ τὸν τύπον po zgledu NT.
-
τύπωμα, ατος, τό (τυπόω) 1. podoba, oblika. 2. posoda, žara s pepelom, pepelnica.
-
ὑπόδειγμα, ατος, τό (ὑπο-δείκνυμι) vzor, zgled, podoba, slika NT.
-
ὑπόνοια, ἡ 1. sumnja, domnevanje, misel, mnenje, sum, natolcevanje NT. 2. zmisel, podoba, prilika.
-
φαντασία, ἡ 1. predstava; pojav, prikazen, podoba, slika (v duši), predočitev, domišljija. 2. blesk, sijaj NT.
-
φάντασμα, ατος, τό (φαντάζομαι) 1. prikazen, pojav, podoba, slika, predstava. 2. prikazen v sanjah, duh, strah NT.
-
φάσμα, ατος, τό (φαίνω) 1. prikazen, čuden pojav, čuden dogodek, podoba, slika. 2. prikazen v sanjah, duh, pošast, strašilo.
-
χάραγμα, ατος, τό (χαράσσω) 1. ugriz, pik ἐχίδνης. 2. NT podoba, (vdolbeno) znamenje, pečat, kov.
-
χαρακτήρ, ῆρος, ὁ (χαράττω) kar je vdolbeno ali vrezano: 1. kov, vtisk, pečat, podoba, znamenje. 2. izrazita lastnost, značaj, bistvo, kakovost, posebnost, znak, γλώσσης narečje.
-
образ m
1. pl.
образы način, oblika, podoba; tip;
таким образом tako;
о. жизни način življenja;
о. правления oblika vladavine, ustava;
равным образом ravno tako;
частным образрм privatno;
самым решительным образом kar najodločneje;
утратить о. человеческий postati nečloveški;
2. pl.
образа ikona, sv. podoba;
лежать под образами ležati na smrtni postelji; umirati