fare*
A) v. tr. (pres. faccio)
I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)
1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste
2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri
3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga
4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin
5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko
6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati
7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev
8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja
9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada
10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest
11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov
12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče
13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj
II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)
1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)
2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«
III. (pred nedoločnikom)
1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!
2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim
IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se
B) v. intr.
1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj
2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna
3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka
4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši
C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)
1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se
2. iti:
farsi presso približati se
3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti
4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka
Č) v. intr. impers.
1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi
2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je
D) m
1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja
2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno
3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
Zadetki iskanja
- fourrure [furür] féminin krzno, krznovina, kožuhovina; kožuh; technique obloga
manteau masculin de fourrure krznen plašč
col masculin de fourrure krznen ovratnik
doublé de fourrure podložen s krznom
fourrure de frein obloga pri zavori - friper [-pe] verbe transitif pomečkati, zmečkati; obrabiti
friper un tissu, son manteau pomečkati tkanino, plašč - frotir moški spol (-ja …) der/das Frottee, der Frottierstoff; Frottee- (plašč iz frotirja der Frottiermantel, preobleka iz frotirja der Frottierüberzug)
- frusto1 agg. zlizan, obrabljen, oguljen (tudi pren.):
portava un mantello tutto frusto nosil je čisto oguljen plašč
aveva un aspetto tutto frusto videti je bil ves zdelan
frasi fruste oguljene fraze - gabarden [é] moški spol (-a …) der/die Gabardine
iz gabardena Gabardine-
(plašč der Gabardinemantel) - gausapa -ae, f: VARR. AP. PRISC., PETR. ali gausape -is, n: LUC., H. ali gausapēs -is, m AUG. AP. CHAR., PRISC. ali gausapum -ī, n: MART., v pl. gausapa: O., PERS., SEN. PH. AP. PRISC., PLIN. (gr. ὁ γαυσάπης) debela, le na eni strani kosmata volnina, kot brisača, otirača puer gausape (abl.) mensam pertersit H.; (kot dežni plašč) gausapa si sumpsit (puella) O.; (kot namizni prt) PETR.; metaf.: gausape balanatum PERS. ščetinasta (kocasta) brada. – Od tod adj.
1. gausapātus 3 z debelo volnino ogrnjen: SEN. PH.; metaf. kosmat, kocast: apri PETR.
2. gausapinus 3 iz debele volnine (narejen): paenula MART.; enako subst. gausapina -ae, f: PETR., MART. - giubba1 f suknja, suknjič:
farsi tirar la giubba pren. bežati pred upniki
rivoltare la giubba pren. obrniti plašč
tagliare la giubba addosso a qcn. pren. koga opravljati, obirati - goder [gɔde] verbe intransitif delati (nezaželene) gube
le manteau gode par-devant plašč dela gube spredaj - gospôski (-a -o) adj.
1. signorile, da signore, signore; aristocratico; bene:
gosposke navade maniere signorili
gosposka četrt quartiere bene
gosposki plašč un signor cappotto
gosposko obnašanje allure
2. pren. (dragocen, razkošen) lussuoso, sontuoso:
gosposka večerja banchetto sontuoso - gúmast, gúmijast de (ali en) caoutchouc, caoutchouté
gumijasti čevlji chaussures ženski spol množine en caoutchouc
gumasti čoln canot moški spol en caoutchouc
gumijasti plašč imperméable moški spol caoutchouté (ali en caoutchouc)
gumasta prevleka revêtement moški spol (ali enveloppe ženski spol) en (ali de) caoutchouc
gumijasti trak (ruban moški spol) élastique moški spol, ruban caoutchouté - gúmast gúmijast de goma; neumático
gumast gumijasta obloga, prevleka revestimiento m de goma
gumast gumijasti čevlji chanclos m pl
gumast gumijasti čoln bote m neumático
gumast gumijasta goba esponja f de goma
gumast gumijasti plašč impermeable m
gumast gumijasti zamašek tapón m de goma - gyrō -āre -āvī -ātum (gȳrus)
I. trans.
1. v krogu se vrteti: P. VEG.; metaf.: (Alexandria) ad effigiem Macedonicae chlamydis orbe gyrato laciniosa PLIN. roglj(ič)asta, kakor maked. plašč okroglo oblikovana.
2. okoli česa ali ob čem ali skozi kaj (hod)iti, pohajati, kaj obhajati (obhoditi): vallem, omnes greges VULG. –
II. intr. vrteti se, sukati se, okoli hoditi: post tergum eorum, per viam VULG., per meridiem VULG. (o soncu), gyrando inferiore invenitur orbis parte caelestis AMBR., per omnes domos infrontate g. FULG. - hermelinj|i (-a, -o) Hermelin- (plašč der Hermelinmantel)
- *housse [us] féminin (konjska) odeja, koc; prevleka (za pohištvo, obleko itd.)
mettre le manteau dans une housse en matière plastique dati plašč v prevleko iz plastične snovi - hubêrtus (-a)
A) m
1. lana ruvida
2. obl. cappotto di lana ruvida
B) hubêrtus adj. inv. di lana ruvida:
hubertus plašč cappotto di lana ruvida - humerus, pravilno umerus -ī, m (iz *omesos, sor. z gr. ὦμος)
1. nadlaktna kost, nadlahtnica: Cels.
2. nadlaket, nadlahti (fem. pl.), rama, ramena, pleča: Plin., Val. Fl., T., Amm. idr. demissis umeris esse Ter., umerum onerare pallio Ter. = plašč nase deti, ogrniti se z njim, sagittae pendebant ab umero Ci., cum (Milo) humeris sustineret bovem Ci., puerum in umeros suos efferre (vzdigniti) Ci., aliquem umeris subire V. koga na rame vzeti, oprtati ga, umeris portare aliquid H., Cu., aliquid umeris ferre O., ex (h)umeris armi fiunt O., umeris extare altis V., os umerosque deo similis V., (h)umerus laevus Cu., Aur., dexter Pr., Q., umeri fortes, languentes V., candidi H., insignes Stat.; pren.: tota comitia umeris suis sustinere Ci., vix haec … nixa in omnium nostrum humeris cohaerebunt Ci., versate diu, quid ferre recusent, quid valeant umeri H., nec dii sierint, ut … regni fastigium in istos humeros ruat Cu., quam bene humeris tuis sederet imperium Plin. iun.
2. occ. (pri živalih) lopatica, plečnica: vires umerorum (namreč govejih) Ci., umeri apri V., (gallorum) Col.
3. metaf. o rami podobnem srednjem delu kake reči, npr. dreves, trt hrbet, hrbtišče: Col., Plin., gorá, dežel idr. greben, hrbet, sleme: Plin., Stat. - impermeable neprepusten za vodo, nepremočljiv
impermeable m dežni (gumirani) plašč - imperméable [-meabl] adjectif nepremočljiv; géologie neprepusten; zaščiten (à proti)
imperméable à la poussière zavarovan proti prahu; figuré neobčutljiv (à za); masculin (gumiran) dežni plašč - infilare
A) v. tr. (pres. infilo)
1. vdeti, nizati; natakniti, natikati; vtakniti, vtikati:
infilare gli aghi al buio pren. govoriti tjavendan, česnati
infilare la chiave nella toppa vtakniti ključ v ključavnico
infilare il braccio sotto quello di un altro voditi koga pod pazduho
infilare una strada kreniti po cesti
2. natakniti, natikati; obleči, oblačiti; obuvati:
infilare il cappotto obleči plašč
infilare le scarpe obuti čevlje
3. natakniti, natikati:
infilare cubetti di carne sullo spiedo natikati koščke mesa na raženj
4. pren. zadeti, uganiti:
non ne infila una! ne ugane prav nobene!
B) ➞ infilarsi v. rifl. (pres. mi infilo) vriniti, vrivati se; smukniti:
infilarsi tra il pubblico vriniti se med občinstvo
infilarsi sotto le lenzuola smukniti pod odejo