Franja

sōcco m (pl. -chi) gled. hist. čevelj (v starorimski komediji):
calzare il socco pren. pisati komedije

sòj¹ (sôja) m alone; lume:
pisati pri soju sveče scrivere al lume di una candela
lunin soj alone lunare

souvenir [suvnir] masculin spomin; spominek

en souvenir de v spomin na
je n'en ai pas le souvenir ne spominjam se tega
souvenir de Paris pozdrav iz Pariza
souvenir visuel spominska slika
mon bon souvenir à votre père lep pozdrav vašemu očetu
veuillez me rappeler au bon souvenir de vos parents! lepe pozdrave vašim staršem!
boutique féminin de souvenirs trgovina s spominki
écrire ses souvenirs (na)pisati svoje spomine
évoquer le souvenir de quelqu'un obuditi spomin na koga
garder ceci en souvenir (de moi)! obdržite to v spomin name!
mes blessures sont des souvenirs de ma chute en montagne moje rane so spomin na moj padec v gorah
garder, conserver un excellent souvenir de quelqu'un ohraniti koga v najlepšem spominu
perdre le souvenir de quelque chose ne se več česa spominjati
raconter des souvenirs de guerre, de captivité, de jeunesse pripovedovati spomine iz vojne, ujetništva, mladosti

spis samostalnik
1. (uradna listina) ▸ irat, ügyirat, iratanyagSodišče iz spisa ni ugotovilo, da bi bila zadeva nujna. ▸ A bíróság az iratból nem úgy ítélte meg, hogy sürgős lenne az ügy.

2. (literarno ali strokovno besedilo) ▸ írásPiše tudi likovne strokovne spise, kritike in knjige. ▸ Képzőművészeti szakcikkeket, kritikákat és könyveket is ír.

3. (šolska naloga) ▸ fogalmazásV šoli smo dobili nalogo napisati prosti spis o tem, kaj bomo, ko bomo veliki. ▸ Az iskolában azt a feladatot kaptuk, hogy írjunk egy szabad fogalmazást arról, hogy mik leszünk, ha nagyok leszünk.

sprecare

A) v. tr. (pres. sprēco) zapraviti, zapravljati (tudi pren.):
sprecare il denaro zapravljati denar
sprecare il fiato, le parole zaman govoriti, prigovarjati
sprecare l'inchiostro zastonj pisati
sprecare una palla, un pallone šport zgrešiti met, strel
sprecare tempo, fatica zapravljati čas, zaman se truditi

B) ➞ sprecarsi v. rifl. (pres. mi sprēco)

1. zapravljati moči, sposobnosti; jalovo se razdajati

2. nareč. preveč izdati, zapraviti:
non sprecarti troppo! iron. nikar se ne pretegni!

start² [sta:t]

1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir

2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)

starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?

stave¹ [stéiv] samostalnik
doga (pri sodu); prečka (pri lestvi, stolu)
glasba črte, črtovje za note
prozodija kitica, strofa; palica, krepelec

stave rhyme začetna rima, aliteracija
to tip a stave peti (komu), šaljivo (na kratko) pisati (komu)

stehen (stand, gestanden) stati; Kleidung: pristajati, stati; (sich befinden, sein) im Winkel, auf Rot, auf einer Liste, auf dem Programm, günstig, in der Ecke, die Sonne am Himmel, auf einer Seite, am Beginn, vor dem Bankrott: biti (v kotu, na rdečem, na seznamu, na programu, ugoden, v kotu, sonce na nebu, na eni/čigavi strani, na začetku, pred bankrotom); Thermometer, Barometer: kazati; in der Zeitung, auf etwas eine Strafe usw.: biti zapisan, biti predpisan; am Fließband, am Herd, an der Maschine: delati (pri tekočem traku, pri stroju, pri štedilniku); geschrieben stehen biti zapisan, pisati (in der Zeitung steht es geschrieben: v časopisu piše) ; Getreide, Chancen usw.: gut/schlecht stehen dobro/slabo kazati; zu stehen kommen priti (untereinander: priti eden pod drugega) ; teuer zu stehen kommen drago stati; Modell stehen biti za model; Pate stehen biti za botra; Wache stehen biti na straži, stražiti; seinen Mann stehen izkazati se; einen stehen haben imeti erekcijo, er hat einen stehen stoji mu; stehen und fallen mit stati in pasti z; gut stehen mit biti v dobrih odnosih z; politisch usw. stehen imeti politično itd. stališče;
an: am Fließband, an der Maschine stehen delati pri tekočem traku, pri stroju; am Herd stehen biti kuharica/gospodinja;
auf: auf der Straße stehen biti brezposeln;
außer: außer Frage stehen ne biti vprašljiv;
bei: stehen bei jemandem biti odvisno od (koga);
bis: stehen bis zum Hals, Fenster usw.: segati do (vratu, oken itd.);
für: stehen für biti sinomim za, garantierend: biti porok za; stellvertretend: zastopati (koga), biti na mestu (koga), biti eden od;
hinter: stehen hinter jemandem drzati s (kom), podpirati (koga); im: im ... Winkel stehen mit opisovati ... kot z; im Briefwechsel stehen mit dopisovati si z; im Einklang stehen mit biti v skladu z; im Gesicht stehen biti zapisan na obrazu; im Verdacht stehen biti osumljen (česa);
in: in Arbeit/Lohn/Brot stehen bei biti v službi pri; in Ansehen stehen imeti ugled; in Blüte stehen biti v cvetu, biti razcveten; gut in Futter stehen biti dobro rejen; in Konkurrenz stehen tekmovati z, konkurirati z; nicht in meiner/seiner Macht stehen (ne) biti v moji/njegovi moči; in dem Ruf stehen biti na glasu; in Saft stehen biti v soku;
mit: stehen mit gut, schlecht usw.: biti na (dobrem, slabem itd.); wie steht es mit ...? kako je (kaj) z ...?; sich stehen mit gut/schlecht biti v (dobrih/slabih) odnosih z;
nach: der Kopf/der Sinn steht mir (nicht) nach... je/ni mi do ...; [Schiffahrt] Schifffahrt der Wind steht nach Norden veter piha proti (severu);
um: stehen um gut, schlecht: biti dobro/slabo z;
unter: unter Anklage stehen biti obtožen (česa); unter Drogen stehen biti drogiran; unter Druck stehen biti pod pritiskom; unter jemandes [Einfluß] Einfluss stehen biti pod (čigavim) vplivom; unter Vertrag stehen bei imeti pogodbo z; unter Zwang stehen biti pod prisilo;
vor: vor dem Nichts stehen biti pred bankrotom, propasti: ich stehe vor dem Nichts vse je propadlo;
zu: stehen zu einer Angelegenheit usw. imeti odnos do; stehen zu jemandem: ne zatajiti (koga), držati s (kom), podpirati (koga); stehen zu seinem Wort: ne zatajiti (besede), ne požreti (besede); zu Diensten stehen biti na razpolago; es steht zu befürchten, hoffen: bati se je, upati je;
zum: zum Verkauf stehen biti naprodaj;
zur: zur Abstimmung stehen glasuje se o; zur Auswahl stehen biti na izbiro; zur Verfügung stehen biti na razpolago; sich gut/schlecht stehen biti na dobrem/slabem

Stiefel, der, (-s, -) škorenj; visok čevelj; das sind zwei Paar Stiefel/das sind zweierlei Stiefel to sta dve različni stvari, to je nekaj povsem drugega; das sind lauter linke Stiefel to je čisto narobe, vse je narobe; die Stiefel lecken jemandem klečeplaziti okoli (koga); aus den Stiefeln hauen vreči na rit (od začudenja); sich einen Stiefel einbilden biti zelo domišljav; seinen Stiefel weitermachen delati naprej po stari navadi; einen Stiefel arbeiten, schreiben usw. slabo delati, pisati itd.; einen Stiefel zusammenreden/zusammenschreiben govoriti/pisati same neumnosti

stilus (stylus) -ī, m (iz *(s)toi-lo-s; sor. s stimulus, īnstīgāre, stinguere) vsako pokončno (pokonci stoječe) koničasto oz. šilasto telo ali predmet

1. kot voj. t.t. stílus = ostnat kôlček, kolìč, kolíček z železnimi kavlji oz. konicami, nekak rogljač, železna nastava, železna past za poškodovanje nog: stilus occulitur Sil., stili caeci (zakriti) Auct. b. Afr., eminentes lignei stili Amm.

2. stílus, koničasto, podolgovato poljedelsko in vrtnarsko orodje, s katerim so ločevali rastline eno od druge in odstranjevali črve: Col., Pall.

3. rastlinsko steblo, deblo: Col.

4. železno ali (pozneje) koščeno, na spodnji strani priostreno, na zgornji širše pisalo (pisalce), črtalnik, pisalni črtnik; z njegovo konico so pisali na povoščene tablice (tabulae), z zgornjim, ploskim delom pa so zagladili (= zbrisali) pisne napake: Pl., Plin. iun., Q., Gell., Aug., Hier. idr., cum otiosus stilum prehenderat Ci., stilum vertenti mihi in Gallias Amm. ko sem pisalce obračal (= pisal); sicer stilum vertere = obrniti (obračati) pisalo = napisano zagladiti (zaglajati) s ploskim koncem pisalca, tj. spremeniti (spreminjati), popraviti (popravljati): vertit stilum in tabulis suis Ci., saepe stilum vertas H.; šalj.: stilis me totum usque ulmeis conscribito Pl. (gl. cōn-scrībō); dvoumno (stilus kot a) pisalo in b) bodalo, meč): si meus stilus ille fuisset Ci., hic stilus haud petet ultro quemquam animantem et me veluti custodiet ensis H.; meton.
a) raba pisalca = vaja (vaje) v pisanju, pisanje, sestavljanje (sestavitev, sestava) besedila (dela), spisovanje, pis(me)no sestavljanje, sestava, opis, opisovanje, popisovanje, literarno ustvarjanje: stilus optimus et praestantissimus dicendi effector ac magister Ci., unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., non ita dissimili sunt (sc. comoediae Andria et Perinthia) argumento, et tamen dissimili oratione sunt factae ac stilo Ter., neglegens stilus Q., rursus stilo incumbit Plin. iun. zopet se ukvarja s pisanjem, aliquid stilo prosequi Plin. iun. popisati (popisovati) kaj, pisati o čem, signare stilo Vell. zapisati, zapisovati, ut geographici stili formarunt Amm. po zemljepisnem (geografskem) opisu; pren. = pisalo, „pero“: stilus exercitatus Ci., orationes paene Attico stilo scriptae Ci., cedat stilus gladio Ci.
b) izražanje, način izražanja (pisanja), pisava, slog, stil: Eutr., Macr., Vop., Amm. idr., pressus demissusque Plin. iun., pugnax et quasi bellatorius Plin. iun., diligens T., morositate nimia obscurabat stilum Suet.
c) pisménstvo (písmenstvo), slovstvo, književnost, leposlovje, literatura, spisi, dela: Tert., Asinius … Pollio non minima pars Romani stili Val. Max.
d) pis(me)no oddani glas, glasovanje: cunctorum stilis ad unum sermonem congruentibus Ap.
e) supremus stilus oporoka, testament, volilo: familiares opes iunctioribus velut supremo distribuens stilo Amm.
f) jezik: Graecus, Romanus stilus Hier., transferre in stilum Latinum Porph.

stipuler [stipüle] verbe transitif stipulirati, določiti s pogodbo; skleniti pogodbo; obljubiti; precizirati; izrecno obvestiti

stipuler une garantie pogoditi se za garancijo
il est stipulé dans l'annonce qu'il faut écrire au journal v oglasu je izrecno rečeno, da je treba pisati časopisu

stroj² [ô] moški spol (-a …) skrajšano za pisalni, pralni, šivalni ipd. stroj: die Maschine
narekovati v stroj in die Maschine diktieren
pisati na stroj maschinschreiben, [maschineschreiben] Maschine schreiben
šivati na stroj mit der Maschine nähen

stròj engine; machine

stròji pl machinery
parni steam engine
pisalni stròj typewriter
šivalni stròj sewing machine
mlatilni stròj threshing machine
stròj za računanje calculating machine
ladijski stròj marine engine
kosilni stròj, kosilnica mowing machine, mower
peklenski stròj infernal machine
pralni stròj washing machine, washer
nemški vojni stròj the German war machine
obdelovalni stròj machine tool
tiskarski stròj printing press
kolníca za stròje engine shed
konstruktor stròjev machine (ali engine) designer
okvara stròja engine trouble
graditelj stròjev engine (ali machine) builder
prostor za stròje machine shop
tovarna stròjev engine factory
napisan s stròjem typed, typewritten
pisati s pisalnim stròjem to type, to typewrite
šivati na šivalnem stròju to sew on a sewing machine, to machine
temeljito pregledati stròj to overhaul a machine
preobremeniti stròj to overload a machine

stròj máquina f

pisati s strojem escribir a (ali con) máquina, mecanografiar
s strojem (na)pisan escrito a máquina, mecanografiado
brusilni stroj (za les) alisadora f, (za kovine) afiladora f; rectificadora f
centrifugalni stroj centrifugadora f, (za mleko) separador m
daljinski pisalni stroj teletipo m
gladilni stroj aplanadora f; pulidora f; (kalander) calandria f; (za satiniranje) satinadora f
hladilni stroj máquina frigorífica
stroj za izmenični tok generador m de corriente alterna
kopirni stroj máquina (ali prensa f) de copiar
kosilni stroj segadora f, (vrtni) cortacéspedes f
stroj za luknjičanje (máquina f) perforadora f
metalni stroj catapulta f, balista f
navijalni stroj bobinadora f
stroj za obdelavo lesa máquina para trabajar la madera
obdelovalni stroj máquina de elaboración mecánica
obrezovalni stroj máquina recortadora, (za papir) guillotina f
stroj za obrobljanje (máquina f) plegadora (f)
stroj za pakiranje máquina embaladora
parni (peklenski, pisalni, pletilni) stroj máquina de vapor (infernal, de escribir, para tejidos de punto)
stroj za pometanje barredera f
pomivalni stroj (máquina f) enjuagadora; lavadora f de vajilla
pralni stroj (s centrifugo) lavadora f mecánica (centrifugadora)
predilni stroj máquina de hilar, hiladora f
prešivalni stroj máquina pespuntadora
stroj za proizvajanje električnega toka máquina de generación (ali de producción) de corriente (eléctrica)
računski stroj máquina de calcular, calculadora f, (elektronski) calculadora f electrónica
stroj za rezanje kruha máquina para cortar pan, cortadora f de pan, cortadora f de cocina
stroj za rezanje papirja cortadora f (de papel)
rezkalni stroj fresadora f
stavni (tiskarski) stroj componedora f; monotipia f
stiskalni stroj compresora f
strižni stroj tundidora f
šivalni stroj máquina de coser
tiskalni, tiskarski stroj máquina tipográfica, máquina de imprimir
tkalski stroj máquina de tejer
ulivalni stroj za vrste (tisk) linotipia f
vezilni (vrezovalni) stroj máquina de bordar (de grabar)
vrtalni stroj máquina taladradora, máquina perforadora, (za les kamen) barrenadora f, (zobozdravniški) torno m dental
zabijalni stroj (za pilote) martinete m (para clavar pilotes)
zakovni stroj remachadora f
stroj za žično spenjanje máquina para coser con hilo metálico, (pisarniški) cosedora f, grapadora f

sussidio m (pl. -di)

1. pomoč; pripomoček:
scrivere con il sussidio di un dizionario pisati s pomočjo slovarja
sussidi audiovisivi šol. avdiovizualni pripomočki
sussidi didattici šol. učni pripomočki, učila

2. denarna pomoč, podpora; subvencija:
sussidio di disoccupazione podpora za brezposelne
chiedere un sussidio, presentare domanda di sussidio prositi za denarno pomoč
concedere, ottenere un sussidio dodeliti, dobiti denarno pomoč

svéča bougie ženski spol ; (tudi tehnika) ; (lojeva) chandelle ženski spol ; (oltarna) cierge moški spol

ledena sveča glaçon pendant
papeževa sveča (botanika) molène ženski spol, verbascum moški spol
parafinska sveča bougie de paraffine
stearinska sveča bougie stéarique (ali de stéarine)
raven kot sveča droit comme un cierge, tout droit
pri sveči pisati écrire à la (lumière d'une) bougie (ali chandelle)
pri sveči večerjati dîner aux chandelles
stroj za ulivanje svečč machine ženski spol à fondre les bougies

svínčnik (lead) pencil

s svínčnikom (napisano, narisano) in pencil
navadni svínčnik arhaično blacklead, blacklead pencil
kopirni svínčnik indelible pencil, copying-ink pencil
kemični svínčnik ball-point, ball-point pen, (avtomatski) revolving pencil
svínčnik za risanje drawing pencil
ostrilec za svínčnik pencil sharpener, pencilsharpening machine
risanje s svínčnikom pencil drawing
risati s svínčnikom to draw in pencil
s svínčnikom pisati, beležiti to pencil
s svínčnikom zabeležena opazka pencilled note
trkati s svínčnikom po mizi to tap one's pencil on the table, to tap the table with one's pencil

svínčnik crayon moški spol

barvni svinčnik crayon de couleur
kopirni svinčnik crayon à copier
modri (rdeči svinčnik) crayon bleu (rouge)
tintni svinčnik crayon (à) encre
pisati (risati) s svinčnikom écrire (dessiner) au crayon

svójski (-a -o) adj. proprio, specifico, caratteristico, tipico:
cvetica svojskega vonja fiore dal profumo specifico, caratteristico
pisati na svojski način scrivere in modo caratteristico, proprio a qcn.

šífra cifra f

pisati v šifrah cifrar, escribir en clave
(v oglasu) pod šifro bajo la cifra