Franja

Arātus -ī, m (Ἄρατος) Arat,

1. Sikijonec, Klinijev sin, ki je svoje rodno mesto (Sicyōn, Σικύων) rešil Nikoklejevega tiranstva, po l.245 je bil vojskovodja ahajske zveze, l.213 pa po zaroti Filipa III. zastrupljen: Ci.

2. Arat iz Solov (Soli) v Kilikiji, Teokritov prijatelj, ki je okrog l.270 pri Antigonu Gonatu prepesnil delo slovečega knidskega zvezdoslovca Evdoksa (Φαινόμενα καὶ Διοσημεῖα) v poučno pesem v šestercu, ki sta jo polatinila Ciceron in Cezar Germanik: Ci., O. Od tod adj. Arātēus in Arātīus 3 (Ἀράτειος) Aratov, aratski: carmen Ci., Lact., carmina Ci.; abs.: nostra quaedam Aratea Ci. moj prevod Arata.

artikulirati glagol
1. (povedati z besedami) ▸ artikulálJasno se mora artikulirati skupno stališče, kaj si sploh želimo. ▸ Világosan kell artikuláltunk közös álláspontunkat arról, hogy mit is akarunk egyáltalán.

2. (tvoriti glasove ali zvoke) ▸ artikulálUčenci skupinsko berejo pesem in kmalu ugotovijo, da morajo brati zelo razločno, izrazito artikulirati glasove. ▸ A tanulók csoportokban olvassák a verset, és hamarosan rájönnek, hogy nagyon tisztán kell olvasniuk, artikulálva a hangokat.

3. pogosto v umetnosti (izraziti ali izkazati) ▸ artikulál
Šele z neutrudnimi raziskovanji tehnike lahko umetnik jasno artikulira likovni jezik. ▸ Egy művész csak a technika fáradhatatlan kutatásával képes világosan artikulálni a vizuális nyelvet.
Religija je eden izmed načinov, kako kultura artikulira vprašanja. ▸ A vallás az egyik módja annak, ahogyan a kultúra a kérdéseket artikulálja.

4. (izoblikovati ali opredeliti) ▸ artikulál
Mnogi komentatorji v EU in Sloveniji se sprašujejo, zakaj je levica v krizi, zakaj ji ne uspe artikulirati alternative zavoženemu neoliberalnemu projektu. ▸ Az EU-ban és Szlovéniában számos kommentátor kérdezi, hogy miért van válságban a baloldal, miért nem tud alternatívát artikulálni a félresikerült neoliberális projekttel szemben.
Tisti avtorji v zgodovini evropske politične misli, ki so artikulirali pojem države, praviloma niso pestovali idej o taki ali drugačni Evropski uniji. ▸ Az európai politikai gondolkodás történetének azon szerzői, akik az állam fogalmát artikulálták, általában nem dédelgették az ilyen vagy olyan Európai Unió gondolatát.
Na tem kongresu se je jasno artikulirala opozicija. ▸ Ezen a kongresszuson az ellenzék egyértelműen artikulálódott.

arundineus (harundineus) 3 ([h]arundō)

1. tŕsten, trstén: Col., Plin., Macr., canales V., silva V. trst(ič)je, ripae Stat.; pesn.: carmen O. pesem ob spremljavi trstenice, pastirska pesem.

2. trstikast, trstinast: radix Plin.

arvālis -e (arvum) setviščen, setven. Od tod frātrēs arvālēs bratje setviščniki, združba 12 svečenikov, ustanovil naj bi jo Romul na čast Aki Larenciji; ovenčani s klasjem (corona spicea) in oviti z belo čelno obvezo (vitta alba) so 15. V. obhajali setvišča v najstarejših mejah rim. ozemlja in prepevali pesem v saturnijcih, da bi od bogov izprosili rodovitnost: Varr., Fulg.; Plin. jih imenuje arvorum sacerdotes.

Ascra -ae, f (Ἄσκρα) Askra, vas v Beotiji ob Helikonu, kjer je živel gr. pesnik Heziod (roj. v Kimi Κύμη): O. Od tod adj. Ascraeus 3 (Ἀσκραῖος)

1. askrajski, askrski, iz Askre: Hesiodus Varr., senex Ascr. V. ali poëta Ascr. Pr. ali samo Ascraeus (= Hesiodus) O.

2. = heziodski: carmen V. heziodska = vaška pesem, oves O. kakršne naj bi pasel Heziod.

3. = helikonski: fontes, nemus Pr.

bachique [bašik] adjectif bakhov(ski)

chanson féminin bachique pivska pesem (ki poveličuje vino)

barkarola samostalnik
glasba (pesem beneških gondoljerjev) ▸ barkarola [a velencei gondolások dala]

besedílo (-a) n

1. testo:
popravljati besedilo correggere il testo
sestaviti končno besedilo predloga redigere il testo definitivo della proposta
besedilo s prevodom na nasprotni strani testo con traduzione a fronte

2. (napisano delo) testo:
komentirati stara besedila commentare testi antichi

3. (iz besed sestoječi del v knjigi) testo:
v knjigi je poleg obsežnega besedila veliko slik nel libro vi sono oltre il testo di notevole ampiezza numerose illustrazioni

4. (besedni del kompozicij) testo:
pesem na besedilo Dragotina Ketteja canzone su testo di Dragotin Kette

bodočnost [ó] ženski spol (-i …) die Zukunft
v bodočnosti in der Zukunft
za bodočnost zukunftsbezogen
imeti bodočnost Zukunft haben
ne imeti bodočnosti keine Zukunft haben
pesem bodočnosti figurativno die Zukunftsmusik

bodóčnost (-i) f

1. futuro:
načrti za bodočnost progetti per il futuro

2. futuro, avvenire; poi:
boljša bodočnost un futuro, un avvenire migliore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fant ima še bodočnost è un giovane di belle speranze
vse to je še pesem bodočnosti tutto ciò è ancora nelle mani di Dio
preteklost in bodočnost il prima e il poi

bôjen fighting; of combat, combat

bôjni duh fighting spirit
bôjna črta firing line, front line
bôjne čete fighting forces
bôjni cilj objective
bôjna enota combat (ali fighting) unit, tactical unit
bôjno izkustvo combat experience
bôjni konj war-horse; steed
bôjni krik battle-cry, war-cry, ZDA (Indijancev) whoop
bôjna cona combat (ali battle) zone
bôjno letalo bomber (aircraft)
bôjna moč fighting power, fighting strength
bôjna oprema soldier's battle (ali combat) gear
bôjna pesem war-song
bôjni ples war-dance
bôjni pohod (vdor) invasion, descent, raid
bôjno polje battlefield
bôjno področje fighting zone, combat theatre, battlefield, forward area
bôjna postojanka fortified position, stronghold
bôjni sektor combat sector
bôjni red order of battle, battle array
bôjna sekira battle-axe
bôjni spopad action, engagement
bôjna sreča fortunes of war
bôjna sredstva means pl of waging war
bôjno stanje state of war, war footing
bôjni voz, bôjno vozilo tank; combat vehicle
bôjni vrvež (gneča) thick of the fray, din of battle, turmoil of battle
bôjna zvijača stratagem
bôjna glava (rakete, torpeda itd.) warhead

borben [ó] (-a, -o) (bojevit) kämpferisch; kampfbetont; Kampf- (pesem das Kampflied, pripravljenost die Kampfkraft, duh der Kampfgeist)

bóžati (-am) imperf. ➞ pobožati accarezzare (tudi pren.):
pesem jim je božala srce il canto gli accarezzava l'anima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. življenje me ni božalo nella vita ho avuto tuttt'altro che carezze
pren. če ga dobim v roke, ga ne bom božal se mi capita fra le mani lo accarezzerò col bastone

božíčen Christmas

božíčni čas Christmas-tide, Christmas season, Yuletide, Yule
božíčni čas nakupovanj Christmas shopping season
božíčne čestitke Christmas greeting(s), greetings (ali compliments) of the season
božíčni dan Christmas Day, Feast of the Nativity
božíčno darilo Christmas present (ZDA gift), (za poštarja, smetarja ipd.) Christmas box
božíčna dopisnica Christmas card
božíčno drevo Christmas tree; tannenbaum; aeronavtika žargon airfield lights pl
božíčna gratifikacija Christmas gratuity
božíčna obdaritev distribution (ali pogovorno handing round) of Christmas presents
božíčna pesem (Christmas) carol
božíčni praznik Christmas Day, Christmas, Christmastide
božíčni sejem Christmas fair
božíčna sveča Christmas candle
božíčni večer Christmas Eve
predbožičen preChristmas

božíčen de Noël

božično darilo cadeau moški spol de Noël, étrennes ženski spol množine
božično drevo arbre moški spol de Noël
božična pesem cantique moški spol, chant moški spol de Noël, noël moški spol
božični večer veille ženski spol, nuit ženski spol de Noël

božíčen de Navidad; navideño

božični dan (praznik) día m (fiesta f) de Navidad
božični čas tiempo m (ali época f ali las fiestas) de Navidad
božično darilo regalo m (ali agoinaldo m) de Navidad
božično drevo, praznovanje árbol m de Navidad, celebración f de la Navidad
božične jaslice pesebre m
božična nagrada, božična pesem gratíficación f cántico m (ali villancico m) de Navidad
božično obdarovanje distribución f de los regalos de Navidad (na božični večer en la Nochebuena)
božični običaj costumbre f navideña
božični večer Nochebuena f
božična večerja (pojedina) cena f de (la) Navidad

božičn|i (-a, -o) weihnachtlich; Weihnachts- (čas die Weihnachtszeit, dan der Weihnachtstag, dodatek das Weihnachtsgeld, kolač der Weihnachtsstollen, nakupi Weihnachtseinkäufe množina, okraski der Weihnachtsbaumschmuck, promet der Weihnachtsverkehr, sejem der Weihnachtsmarkt, večer der Weihnachtsabend, igra das Weihnachtsspiel, obdaritev die Weihnachtsbescherung, pesem das Weihnachtslied, darilo das Weihnachtsgeschenk, drevesce der Weihnachtsbaum, počitnice Weihnachtsferien množina)

brenčáti (-ím) imperf.

1. ronzare (tudi ekst.):
muha brenči la mosca ronza
pren. brenčati pesem canticchiare un motivo

2. ronzare, volare (insetti); pren. frullare, girare:
pren. težke misli so mu brenčale po glavi gravi pensieri gli ronzavano nel capo

3. pren. pog. ronzare (intorno a una ragazza)

būcolicus 3 (gr. βουκολικός izβουκόλος goveji pastir) pastirski, kmečki, selski: modi O. ali poëma Col. pastirska pesem; subst. būcolica -ōrum, n pastirske pesmi, idile: Gell., Don., Serv., in extrema bucolicorum parte Amm. v zadnji pesmi svojih (Vergilijevih) idil. — V gr. obl. būcolicos -ē -on: bucolice tome (βουκολική τομή) bukolska diereza po četrti heksametrovi stopici; najpog. so jo rabili bukolski pesniki: Aus.; būcolica -ōn, n (sc. ποιημάτια) Bukolika, naslov Vergilijevih pastirskih pesmi.

burlesco

A) agg. (m pl. -chi)

1. šaljiv, norčav; posmehljiv, porogljiv

2. lit. burlesken:
poesia burlesca burleskno pesništvo, burleskna pesem

B) m smešna plat, smešnost, smešno, komičnost:
cadere nel burlesco zapasti v komičnost