Franja

Zadetki iskanja

  • bravo

    A) agg.

    1. dober, sposoben:
    un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
    è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
    un bravo cane da caccia dober lovski pes

    2. dober, pošten, spodoben:
    un bravo giovane dober mladenič
    brava donna pog. evfemistično cipa
    ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
    su, da bravo! le pogumno!

    3. knjižno pogumen, srčen:
    fare il bravo delati se pogumnega
    notte brava divjaška noč
    alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
    dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko

    4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
    ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod

    B) inter. bravo!:
    bravo, bis! bravo, bis!
    bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!

    C) m

    1. hist. plačani razbojnik, plačanec

    2. ekst. telesni stražar, gorila
  • brochet [brɔšɛ] masculin ščuka

    le brochet est le requin des eaux douces ščuka je morski pes sladkih voda
  • cabra ženski spol koza; kozel; kozje usnje

    cabra montés kozorog
    hijo de cabra pes (psovka)
    ordeñar la cabra kravo molsti, korist vleči
    la cabra (siempre) tira al monte svoje narave ne moremo zatajiti
    cabras ovčice (na nebu)
    cargar (echar) las cabras a uno komu krivdo naprtiti
    echar (las) cabras igrati za zapitek (ceho)
  • capripēs -pedis (caper in pēs) kozjenog: Satyri Lucr., H., Panes Pr.
  • caput, capitis, n (capere)

    1. glava,
    a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
    b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

    2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

    3. sinekdoha
    a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
    b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

    4. met.
    a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
    b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

    5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
    a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
    b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
    c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
    č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
    d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

    Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).
  • casta ženski spol kasta, družbeni razred, rod, pleme, rasa; vrsta

    espíritu de casta kastni duh
    perro de casta čistokrven pes
    venir de casta biti prirojen
  • cat1 [kæt] samostalnik
    mačka, maček; bič, korobač
    pogovorno prepirljivka; dvojni trinožnik

    when the cat's away the mice will play kadar mačke ni doma, miši plešejo
    to bell the cat izpostavljati se nevarnosti
    ameriško, vojska, sleng cat beer mleko
    to wait for the cat to jump, to see how the cat jumps čakati na ugodno priložnost
    to fight like Kilkenny cats boriti se na življenje in smrt
    before the cat can lick the ear nikoli
    when candles are out all the cats are grey ponoči je vsaka krava črna
    he lives under the cat's foot žena hlače nosi
    to grin like a Cheshire cat režati se, kazati zobe
    to lead cat and dog life živeti kot pes in mačka
    to let the cat out of the bag izblebetati skrivnost
    like a cat on hot bricks kakor na šivankah
    a cat has nine lives mačka je trdoživa
    enough to make a cat laugh smešen, da bi se se krave smejale
    it rains cats and dogs dežuje ko iz škafa
    to shoot the cat bljuvati, urha klicati
    as sick as a cat hudo bolan; slabe volje
    not room to swing a cat premalo prostora
    tom-cat maček
    to turn a cat in the pan postati izdajalec, po vetru se obračati; izneveriti se
    sleng cat's whiskers nekaj imenitnega
    sleng not a cat's chance, not a cat in hell's chance prav nič upanja
    a cat may look at a king še škofa lahko mačka gleda
  • catēnārius 3 (catēna) verižen, na verigi: canis Sen. rh., Sen. ph., Petr. pes na verigi.
  • caza ženski spol lov; (lovski) plen; divjačina; lovišče; gonja, zasledovanje; beg

    caza mayor (menor) lov na veliko (malo) divjad
    caza de montería lov na visoko divjad
    aves de caza lovske ptice
    caza (muerta) lovsko tihožitje (slika)
    avión de caza lovsko letalo
    perro de caza lovski pes
    andar a caza iti na lov; potegovati se za, stremeti
    dar caza (a) goniti, poditi, zasledovati
    dar caza a un empleo biti na lovu za službo
    espantar la caza zaradi prevelike naglice svoj cilj zgrešiti
    estar de caza biti na lovu
    ir (salir) de caza na lov iti
    levantar (alborotar) la caza zajca spoditi (splašiti)
    se le vino a las manos la caza sreča mu je padla v naročje
  • celeripēs -pedis (celer in pes) hitronog, kot subst.: Ci. ep., Aus.
  • cencio m (pl. -ci)

    1. cunja, capa, krpa:
    cencio da spolverare krpa za prah
    bianco come un cencio lavato pren. bled kakor zid
    crollare come un cencio pren. omedleti
    coperto di cenci oblečen v cape

    2.
    cappello a cencio mehak klobuk

    3. pren. ničvredna stvar, capa:
    uscire dai cenci pren. izkopati se iz revščine
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež je vedno vsega kriv; za revežem vsak pes laja
  • centipeda -ae, f (centum in pēs) stonoga: Plin., Arn., Isid.
  • centipēs -pedis (centum in pes) stonog: Plin.
  • centumpeda -ae, m (centum in pēs) stonogi, Jupitrov vzdevek: Aug.
  • cerbère [sɛrbɛr] masculin, figuré strog stražar, vratar

    (myth) Cerbère Cerberus, pes stražar pri vhodu v podzemlje
  • Cerberus (Cerberos) -ī, m (Κέρβερος) Kerber, triglavi (pri H. stoglavi, centiceps) pes, ki straži ob vhodu v podzemlje: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj. Cerbereus 3 Kerberov: os O., facies canum Cerbereae Lucr. peklenski psi, portae Stat. vrata v podzemlje.
  • cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)

    1. ustanova: die Kirche
    prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
    zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
    zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
    ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
    nasprotnik cerkve der Kirchengegner
    izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
    die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
    podoben cerkvi kirchenähnlich
    naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
    nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
    v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
    preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
    politika do cerkve die Kirchenpolitik
    v politiki do cerkve kirchenpolitisch

    2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
    anglikanska cerkev die Kirche von England
    baptistična cerkev die Baptistenkirche
    episkopalna cerkev die Episkopalkirche
    evangeličanska cerkev evangelische Kirche
    izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
    katoliška cerkev katholische Kirche
    luteranska cerkev lutherische Kirche
    reformirana cerkev reformierte Kirche
    starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
    uniatska cerkev unierte Kirche
    visoka cerkev die Hochkirche
    vzhodna cerkev die Ostkirche
    vzhodne cerkve orientalische Kirchen
    zahodna cerkev die Westkirche
    združena protestantska cerkev die Unionskirche
    Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
    konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
    predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
    prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt

    3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
    patron cerkve der Kirchenpatron
    cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
    cerkev mati Mutterkirche
    taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
    gradnja cerkva der Kirchenbau
    vodnik po cerkvah der Kirchenführer
    oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
    koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
    tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
    hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein

    4.
    figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein
  • cēveō -ēre

    1. pri spolnem odnosu gibati, vrteti zadnjico (o moškem, prim. crīsō): Pl. ap. Non., Mart., Iuv.

    2. pren. (kakor pes) vrtorepiti, dobrikati se, prilizovati se: Pers.
  • chasse [šas] féminin lov; doba lova; lovski revir, lovišče; lovci; lovski plen; militaire lovsko letalstvo, jata lovskih letal, lovsko letalo; zasledovanje, gonja, hajka

    chasse à la grande bête, grande chasse veliki lov (na visoko divjad)
    chasse au canard sauvage lov na divje race
    chasse à l'homme pogon za človekom (da bi ga aretirali ali ubili)
    chasse à courre, chasse à bruit, chasse noble (lovski) pogon
    chasse d'eau priprava za hitro splaknitev z vodo
    chasse sans autorisation divji lov
    chasse du loup, du (ali au) lièvre lov na volka, na zajca
    chasse sous-marine podmorski lov
    chasse à tir zalazni lov
    chasse en se postant lovska preža, zaseda
    avion masculin de chasse lovsko letalo
    cor masculin, couteau masculin, chien masculin de chasse lovski rog, nož, pes
    fusil masculin de chasse lovska puška
    permis masculin de chasse lovski list, lovska dovolilnica
    tableau masculin de chasse lovski plen
    actionner la chasse d'eau, la chasse de cabinets spustiti splakovalno vodo (v stranišču)
    donner, faire la chasse à quelqu'un loviti, goniti, zasledovati koga
    faire la chasse au mari (humour) moža loviti, skušati dobiti moža
    se mettre en chasse iti na lov, figuré vneto iskati
    partir en chasse iti na lov
    prendre quelqu'un, une voiture en chasse pognati se v lov za kom, za avtom
    recevoir la chasse (marine) biti zasledovan
  • chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

    bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
    chat botté obuti maček
    chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
    chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
    chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
    c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
    œil masculin de chat ahat
    langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
    écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
    toilette féminin de chat površno umivanje
    à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
    il n'y a pas un chat žive duše ni
    il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
    avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
    avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
    acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
    appeler un chat un chat reči bobu bob
    donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
    il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
    écrire comme un chat nečitljivo pisati
    être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
    jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
    réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
    la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
    quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
    chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji