Franja

qualification [kwɔlifikéišən] samostalnik
kvalifikacija, usposobljenost, sposobnost (for za)
prvi pogoj (of, for za)
izkaz o usposobljenosti; modifikacija, prilagoditev, omejitev; klasifikacija, ocena
ekonomija najmanjše možne akcije člana nadzornega odbora

qualification test usposobljenostni izpit
without any qualification brez kakršne koli omejitve

quis-quis, (quae-quae), quid-quid, priličeno quic-quid, pron. relativum (klas. skoraj vselej z glag. v ind.)

1. subst. kdor koli (kdorkoli), kar koli (karkoli), kdor si bodi (kdorsibodi), vsak(do), ki (v pl. vsi, ki), vse, kar: Pl., Ter., V., H. idr., quīsquis est … de liberis Ci., quicquid tu contra dixeris Ci., quidquid est Pl. naj bo iz tega, kar hoče; z glag. v pl.: quisquis ubique, viri, dociles advertite mentes O.; z gen.: deorum quisquis amicior Afris H.; poseb. neutr. z gen. = kolikor: L., Col., Q. idr., quidquid naviûm habebat C., quidquid caelati argenti fuit Ci., quidquid cibi sumpsi N., deorum quidquid regit terras H. vsi bogovi, ki … ; adv. acc. quidquid = (za) kolikor, čim dalj(e), čim več: quidquid ab urbe longius proferent arma L., quidquid progredior L., quidquid amare patrem videntur Gell. kolikor tudi, quidquid (= quantum) amas Cat., omnia venibunt, quiqui (za kolikor koli, po čemer koli) licebunt, praesenti pecuniā Pl.

2. adj.
a) kateri si bodi (katerisibodi), kateri koli (katerikoli), kar prvi, kakršen koli, klas. le abl. sg. v zvezah quoquo modo kakor koli (kakorkoli), na vsak način, po vsakem, vsekakor: quoquo animo, consilio, tempore: quoquo modo se res habeat Ci. ep. bodi temu kakor koli, quoquo animo fecit Ci., quoquo tempore fuerit Ci. ep.; neklas. (poseb. od L. naprej) tudi v drugih sklonih: Plin., quisquis homo huc venerit Pl., quemquem hominem attigerit Pl., quisquis erit vitae color H., quisquis honos tumuli est V., liberos suos quibusquibus Romanis mancipio dabant L.; celo: quāquā de re locuti T.; neklas. se uporablja tudi neutr. quidquid adj.: suum quidquid genus serito Ca., quidquid tibi nomen est Pl., quidquid solamen humandi est V.; klas. pa je gen. cuicui v zvezi cuicuimodi (gl. tudi to besedo).
b) = quisque: in suo quisquis gradu L., ubi quidquid obiectum est L., quocumque in loco quisquis est Ci., quisquis amores aut metuat aut experietur amaros V., si quid a quoquo eorum furtum factum esse dicetur Ulp. (Dig.). — Quisquis kot fem.: mulier quisquis es Pl., quisquis es, mea mulier Caecil. ap. Non. — Od tod adv. abl.
a) quāquā koder le, kjer le, kamor le: Ap., Suet., Amm. idr., quaqua tangit Pl., quaqua incedit Pl.; quaqua versus na vse strani, vsepovsod: convalles … quaqua versus repositae Ap.
b) quōquō kamor koli (kamorkoli), kamor le: quoquo venias Pl., quoquo se verterint Ci.; z gen.: quoquo gentium Pl. ali quoquo terrarum Ter. povsod po svetu.

Opomba: Poleg quisquis in quidquid je bolj ali manj v rabi le abl. quōquō (gl. zgoraj); obl. quīquī, quāquā, quibusquibus so redke in neklas.

quī-vīs, quae-vīs, quid-vīs (subst.) in quod-vīs (adj.), pron. indefinitum (ixpt. iz quī in vīs hočeš) kdor hoče, kar hoče, kateri hoče, kateri si bodi (katerisibodi), kdor si bodi (kdorsibodi), kar si bodi (karsibodi), kdor koli (kdorkoli), kar koli (karkoli), sleherni brez razlike (razločka), vsak, naj si bo, kdor hoče, vse, naj si bo, kar hoče: Pl., Ter., H., Plin., Corn. idr., nonne quivis potest intellegere? Ci., ad quemvis numerum C., statuit quovis modo inceptum perficere S., quidvis prius fiet Ci., quodvis exilium his est optatius Ci., quidvis perpeti Ci. vse, kar je le mogoče, tudi najhujše pretrpeti; z gen.: quidvis oneris imponere Ter., quidvis anni Ca. = quovis anni tempore; v zvezi z unus: unus quivis ali quivis unus vsak kdor si bodi (kdorsibodi), kar prvi: non quivis unus e populo Ci., una harum quaevis causa Ter. — Adv. abl.

1. n quōvīs kamor koli (kamorkoli), vsepovsod: cibo perduci poteris quovis Pl., abeat quovis gentium (na svetu) Ter.

2. f quāvīs (sc. ratione) na kateri koli (katerikoli) način, kakor koli (kakorkoli): e quibus unus amet quavis aspergere cunctos H.

Opomba:. Star. abl. sg. m quīvīs = quōvīs: abs quivis homine Ter.

rabiot, biau [rabjo] masculin, familier ostanki hrane ali živil po prvi razdelitvi; presežek; nadurno delo; militaire dopolnilni službeni rok

aller chercher du rabiot de viande à la cuisine iti po ostanek, dodatek mesa v kuhinjo
faire du rabiot delati nadure; militaire služiti pri vojakih preko predpisane dobe
la durée du rabiot est égale au nombre de jours de prison encourus pendant le service militaire čas dodatne, dopolnilne vojaške službe je enak številu dni, prebitih v zaporu med vojaško službo

rȁdovān m
1. prvi obiskovalec na božično jutro
2. zool. nočna čaplja, kvakač

rechamus -ī, m = trochlea superior prvi škripec pri dvigalu ali škripčevju: alligatur in summo troclea, quem etiam nonnulli rechamum dicunt Vitr., ad rechamum autem imum ferrei forfices religantur Vitr.

relevailles [rɔlvaj] féminin pluriel, religion prvi obisk cerkve (ženske po porodu)

render² [réndə] samostalnik
pravno vračilo; (zidarstvo) prvi (surov) omet

responsions [rispɔ́nšənz] samostalnik
množina prvi od treh izpitov (za B. A.) na univerzi v Oxfordu

rítnik m
1. debelo crijevo, crevo, guzno crijevo, gužnjak
2. prvi trupac sa donjeg kraja štabla

Rohentwurf, der, grobi osnutek, prvi osnutek

rōstrum -ī, n (rōdere)

1. glodalo, kljun pri perutnini, rilec, gobec, smrček itd. pri drugih živalih: L., Varr., Plin. idr., avium corneum rostrum Ci., (sc. canis) extento rostro O., rostrum aduncum O. veprov rilec, veprov čekan (okel), rostrum suis Ci., rostrum aprum V.; v zaničlj. pomenu ali v prijateljskem pogovoru tudi o človeških ustih gobec, (grda) usta, jezik, kljun: Pl., Petr.

2. metaf. o vsem, kar je rilčasto in s konico štrli iz česa
a) (kriva) konica (ost) α) vinogradniškega noža (vínjaka, vínjeka): Col. β) pluga: Plin. γ) svetilke, svečnika: Plin.
b) ladijski rilec (nos), ladijski kljun na sprednjem delu bojnih ladij, namenjen za odbijanje in prebijanje (prevrtanje) sovražnih ladij: C., Auct. b. Alx., V., Sil., Sen. ph. idr., navis rostro percussa N., regiae naves ferire rostro hostem non poterant L.

3. meton.
a) (pesn.) sprednji del ladje, prvi ladijski rt, ladijski gobec: V.
b) pl. rōstra (Rōstra) -ōrum, n govorniški oder (govoríšče, govórnica, besednica) na rimskem Forumu, okrašen s kljuni ladij, ki so jih Rimljani zajeli med latinsko vojno v bitki pri Anciju l. 338, pa tudi prostor okoli njega: Varr., L., T. idr., escendere in rostra Ci., descendere de rostris Ci., contionari conantem de rostris deducere C.; pesn.: rostra forumque optare Lucan. želeti ljudsko zborovanje = želeti mir, rostra movere Lucan. = tam (ondi) zbrano ljudstvo, a rostris H., Sen. ph., frigidus a Rostris manat per compita rumor H. od Foruma sem.

r̀tnīk -íka m
1. borec v prvi bojni vrsti
2. prvoborec

rudimento moški spol prvi začetek, prvi načrt; namig, omemba

rudimentos pl osnovni pojmi

rudīmentum -ī, n (rudis¹ ali erudīre) prvi poskus (poizkus, preskus), prva preizkušnja, prvi začetek, rudimènt, prvi (začetni) pouk na področju kake umetnosti, osnovna šola, (šola) vádnica, mala šola: Vell., Plin., Gell., Ap., Petr. idr., rudimentum regni puerilis L., prima rudimenta rhetorices Q. začetki, turpe rudimentum O., dura rudimenta belli V., rudimentum (de)ponere Suet., Iust. prebiti, prestati, dati skozi, rudimentum adulescentiae ponere L. poskusiti prvo mladeniško moč, magnorum praefectorum et ducum haec sunt incrementa et rudimenta Cu. semenišče in vadišče (začetek in mala šola), cuius (sc. Achillis) adortus cruda rudimenta et teneros formaverit annos Centaurus (sc. Chiron)? Stat.

rule-day [rú:ldei] samostalnik
ameriško prvi ponedeljek v mesecu

rumen [rümɛn] masculin prvi želodec prežvekovalcev

rumen moški spol prvi želodec (prežvekovalcev)

sally² [sǽli] samostalnik
prvi premik, ko zaniha zvon za zvonjenje; vozel na vrvi pri zvonu, ki se drži v roki

sandwich-boat [sǽn(d)widžbout] samostalnik
čoln, ki je v tekmi zadnji v prvi skupini, a prvi v drugi skupini čolnov