Franja

neubráno adv. in modo discordante, stonato:
neubrano peti stonare

neznanec samostalnik
1. (oseba, ki je ne poznamo) ▸ ismeretlenDo njega sta stopila neznanca in ga prosila za vžigalnik. ▸ Két ismeretlen lépett oda hozzá, és öngyújtót kértek tőle.
Verjetno ste že kdaj po pomoti popolnemu neznancu poslali kratko sporočilo. ▸ Valószínűleg már megesett önökkel, hogy egy vadidegennek küldtek rövid üzenetet.

2. (neuveljavljena oseba) ▸ ismeretlen
Slovenski pisci sicer niso popolni neznanci na peti celini. ▸ A szlovén írók nem teljesen ismeretlenek az ötödik kontinensen.
Prvi nosilec moškega dela turnirja Roger Federer se bo v prvem krogu srečal z neznancem, 195. igralcem sveta Uzbekistancem Denisom Istominom. ▸ A férfitorna listavezetője, Roger Federer egy ismeretlennel, a világranglista 195. helyén álló üzbég Denis Istominnal találkozik az első fordulóban.

Nōnae (nōnae) -ārum, f (nōnus) nóne, deveti dan pred idami (pred ščipom), torej po rimskem štetju peti, marca, maja, julija in oktobra pa sedmi dan v mesecu: Varr., Plin., Suet., Macr. idr., neque Kalendis Decembribus neque Nonis neque Idibus Ci., cum tibi Nonae redeunt Decembres H., comitia in ante diem tertium nonas Sextiles … edixit L.

nota (glasba) note ženski spol

note partition ženski spol, recueil moški spol de musique
cela nota ronde ženski spol
polovična nota blanche ženski spol
četrtinska nota noire ženski spol
osminska nota croche ženski spol
igrati po notah jouer avec (ali d'après) la partition
peti po notah chanter sur la note (ali à livre) ouvert, avec la partition, à (première) vue
stojalo za note pupitre moški spol (à musique), (v cerkvi) lutrin moški spol, pupitre de chœur
diplomatska nota note diplomatique

nóta note

nóte pl glasba music
diplomatska nóta diplomatic note
protestna nóta note of protest
izmenjava diplomatskih nót politika exchange of notes
nóte za klavir piano music, music for piano
(tiskane) glasbene nóte (printed) music, (nevezane) sheet music
papir za nóte music paper
stojalo za nóte music desk; music stand
cela (1/2, 1/4, 1/8, 1/16, 1/32 nóte) glasba semibreve (minim, crotchet, quaver ali ZDA eighth note, semiquaver ali ZDA sixteenth note, demisemiquaver)
peti po nótah to read music, to sight-read, to be a sight reader, to sing at sight
prinesite nóte s seboj! bring your music along!

nóta (-e) f

1. muz. nota; ekst. tono:
igrati, peti po notah suonare, cantare con lo spartito davanti
nizka, visoka nota nota bassa, alta
pren. natepsti koga po notah suonarle a uno di santa ragione
pren. iti po notah andare per il meglio

2. ekst. nota, segno, contrassegno:
osebna nota una nota personale

3. polit. nota:
diplomatska, protestna, verbalna nota nota diplomatica, di protesta, verbale

4. star. (sporočilo) lettera, comunicato

nóta glas nota f (musical)

diplomatska nota nota f (diplomática)
cela nota (glas) redonda f, semibreve f
polovična nota (glas) mínima f, blanca f
peti po notah cantar con papel
prepisovalec not copista m
stojalo za note musiquero m
izmenjati note efectuar un cambio de notas

note [nɔt] féminin beležka, opomba, opazka, notica; commerce račun; nota; ocena (red); pluriel notes

échange masculin de notes (politique) izmenjava not
note d'ensemble skupna ocena (red)
note marginale obrobna opomba, glosa
note de protestation protestna nota
notes signalétiques kvalifikacija (uslužbenca)
avoir de bonnes notes imeti dobre rede (v šoli); biti dobro zapisan
changer de, chanter sur, entonner une autre note (figuré) ubrati druge strune
chanter sur la note peti brez priprave
être dans la note skladati se, ujemati se
c'est toufours la même note to je vedno ista pesem
forcer la note pretiravati
prendre en note zabeležiti si
prendre bonne note de quelque chose vzeti na znanje, zapomniti si
prendre note (d'un renseignement sur son carnet) zapisati si (informacijo), commerce knjižiti
prendre des notes delati si beležke
régler sa note poravnati svoj račun

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

občútek sensation ženski spol , sentiment moški spol

občutek sramu sentiment de honte, pudeur ženski spol
občutek tesnobe sentiment d'angoisse
občutek za mero sens moški spol de la mesure
igrati z občutkom jouer avec expression
peti z občutkom chanter avec sensibilité (ali avec âme)
z mešanimi občutki avec des sentiments mêlés, avec inquiétude

občútek sensación f ; sentimiento m

občutek slabosti sentimiento de debilidad
občutek tesnobe sensación f de angustia
občutek slasti sentimiento delicioso
igrati z občutkom tocar con expresión
peti z občutkom cantar con sentimiento (ali con alma)
občutek moči sensación f de vigor
z mešanimi občutki con sentimientos dispares
občutek sramu vergüenza f, pudor m

offusquer [ɔfüske] verbe transitif (o)slepiti

offusquer quelqu'un (figuré) ogorčiti, razjeziti, biti komu trn v peti, ne ugajati komu
s'offusquer de quelque chose jeziti se zaradi česa, spotikati se nad; vieilli skriti

okrógel (-gla -o)

A) adj.

1. rotondo, tondo:
okrogel obraz un viso rotondo
okrogli oklepaj parentesi tonda

2. pren. tondeggiante, pienotto

3. tondo, arrotondato (numero):
zadeti na loteriji okroglih deset milijonov vincere alla lotteria dieci milioni tondi

4. notevole:
poneveriti precej okroglo vsoto frodare una somma notevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti okrogel (pijan) essere brillo
zardevati pri vsaki okrogli besedi arrossire a ogni parola sconcia
pren. pogovor za okroglo mizo tavola rotonda
peti okrogle pesmi cantare canzoni allegre, vivaci
pripovedovati okrogle zgodbe raccontare storie, barzellette sconce, spinte
šport. žoga je okrogla la palla è rotonda, fare previsioni è azzardato
adm. okrogli žig timbro tondo
metal. okroglo železo tondino
okrogel predmet tondello
okrogel ročaj pomolo
okrogla embalaža barattolo
pren. okrogla miza panel
okrogla oblika rotondità
okroglo naslonjalo tombolo

B) okrógli (-a -o) m, f, n
peti okrogle cantare canzoni allegre
pije, dokler ima kaj okroglega v žepu beve fin quando ha qualche soldo in tasca

opera samostalnik
1. (umetniško delo) ▸ operaV baročni operi je orkester z glasbo najpomembnejši. ▸ A barokk operában a zenekar és a zene a legfontosabb.Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi je leta 1851 napisal opero Rigoletto in z njo dosegel velik uspeh. ▸ Giuseppe Verdi olasz zeneszerző 1851-ben írta a Rigolettót, amellyel nagy sikert aratott.Povezane iztočnice: opera seria, opera buffa, pravljična opera, komična opera, pekinška opera

2. (zgradba) ▸ opera, operaházVeč tisoč protestnikov naj bi se zbralo pred poslopjem opere v Budimpešti. ▸ Várhatóan több ezer tüntető gyűlik össze az Operaház előtt Budapesten.Obnova opere je že zdaj tako draga, da bi za porabljeni denar lahko zgradili novo opero. ▸ Az opera felújítása már most olyan drága, hogy az elköltött pénzen egy új operaházat építhettünk volna.Vsako noč smo se odpravili v opero ali na baletno predstavo. ▸ Minden éjszaka elmentek az operába vagy balettelőadásra.
Povezane iztočnice: Metropolitanska opera

3. neštevno (glasbeni žanr) ▸ opera
V svoj gledališki svet vpeljuje elemente zgodovinskih tragedij, opere in kabareta. ▸ Színházi világában felhasználja a történelmi tragédiák, az opera és a kabaré elemeit.
Naše radijske postaje vrtijo pet minut narodnozabavno glasbo, potem opero, nato še kakšno pop glasbo. ▸ A rádióállomásaink öt percig szórakoztató zenét játszanak, aztán operát, majd pedig valamilyen popzenét.
V Rusiji je operi in plesu posvečen kar televizijski kanal. ▸ Oroszországban egy egész tévécsatornát szentelnek az operának és a táncnak.

part¹ [pa:t] samostalnik
del, kos; sestavni del, sestavina
matematika del ulomka (three parts tri četrtine)
tehnično posamezen del (parts list seznam posameznih delov, spare part nadomestni del)
delež, udeležba (he wanted no part in the proposal o predlogu ni hotel nič vedeti)
del telesa, ud, organ (the privy parts spolni organi)
zvezek (knjige: the book appears in parts)
stranka v sporu (he took my part postavil se je na mojo stran)
dolžnost (I did my part storil sem svojo dolžnost)
gledališče, figurativno vloga (to act a part in igrati vlogo koga v; the government's part in the strike vloga vlade v stavki)
glasba (pevski ali instrumentalni) glas, part (to sing in parts večglasno peti, for several parts za več glasov)
arhaično, množina nadarjenost, zmožnosti (a man of parts zmožen človek, pametna glava)
pokrajina, predel, območje (in foreign parts v tujini, in these parts v teh krajih)
ameriško preča

part by part del za delom, kos za kosom
in part deloma
to be art and part biti udeležen pri čem, biti sestavni del česa
to have a part in s.th. biti udeležen pri čem
for my part kar se mene tiče
on the part of od, od strani
of parts nadarjen, odličen, mnogostranski
on my part z moje strani
the most part največji del
for the most part večinoma
to have neither part nor lot in ne imeti nobenega opravka s čim
to play a part ne biti iskren, varati, igrati
to play a noble part ravnati plemenito
part and parcel bistveni del česa
to take s.th. in good (ill; ali bad) part ne zameriti, dobro sprejeti (zameriti, slabo sprejeti)
to take part in sodelovati, udeležiti se
to take the part of; ali to take s.o.'s part biti na strani koga, zagovarjati koga
payment in parts plačilo na obroke
slovnica part of speech besedna vrsta
to be careful of one's parts of speech paziti na čistočo govora

pecten -inis m (pectere)

1. glavnik, čêšelj, česalo: Pl., deducit pectine crines O., flectere comas pectine Petr., pectine expedire capillum Fr., inter pectinem speculumque occupatus Sen. ph.

2. metaf. glavniku podobne stvari
a) tkalski glavnik (greben), brdo: dentes pectinis Varr., percurrens pectine telas V., pectine densat opus O.; meton. tkalstvo: Niliacus Mart.
b) drzálo, drzálnik, gradáše, mikálnik, greben orodje za drzanje lanu in mikanje volne: Plin.
c) grablje: O., Col.
d) školjka „grebenatka“, pokrovača: Plin., pectinibus patulis iactat se Tarentum H.
e) bot. p. Veneris, neka rastl., menda češljíka: Plin.
f) sramne dlake: Iuv., Plin.; tudi sramna kost, sramnica, dimeljnica: Cels.
g) žile, kolobarji, letnice v lesu: Plin.
h) p. dentium grebenasta vrsta zob: Prud.
i) „glavnik“, ples pri katerem so se plesalci prepletali: Stat.
k) sklepanje rok (v strahu ipd.): digiti inter se pectine iuncti O. prsti sprijeti kakor glavnik z lasmi = grebenasto sklenjeni; tudi zaplet, preplet vesel dveh ladij: mixtis obliquo pectine remis Lucan.

3. = plectrum brenkalo, trzalica: Iuv., (sc. chordas) pectine pulsat eburno V.; meton.
a) plunka, lutnja: Val. Fl.
b) pesem: canere alterno pectine O. v menjajočih se verzih, izmenično v heksametrih in pentametrih = peti elegično pesem.

pet|a¹ [ê] ženski spol (-e …) anatomija die Ferse; obute noge: die Hacke
Ahilova peta Achillesferse, figurativno wunder Punkt
živalstvo, zoologija pri konjskem kopitu: der Ballen
šport sed na petah der Fersensitz
figurativno odnesti pete abhauen, verschwinden, Fersengeld geben
obrusiti si pete pri iskanju: sich die Füße ablaufen (nach), sich die Füße wund laufen
figurativno pokazati pete Fersengeld geben
stegniti pete (umreti) ins Gras beißen
od glave do pete von Kopf bis Fuß, von oben bis unten, vom Scheitel bis zur Sohle
figurativno biti pod čigavo peto unter (jemandes) Knute stehen
v peti in der Ferse
figurativno biti trn v peti ein Dorn im Auge (sein)
biti komu za petami (jemandem) auf dem Fuße folgen
biti komu (neprestano) za petami (jemandem) auf Schritt und Tritt folgen
obesiti se komu za pete sich an (jemandes) Fersen heften

pêta (-e) f

1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
brusiti pete camminare, correre veloci
pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

2.
igelna peta gambo (dell'ago)
peta pluga la suola dell'aratro
peta kose sperone della falce
PREGOVORI:
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe

petō -ere -īvī (-iī) -ītum (prim. skr. pátati leti, pada, gr. πέτομαι, πίπτω, lat. penna).

I.

1. hiteti, iti, leteti kam: Sil., p. non castra, sed naves N., Etruriam N., continentem C. pluti proti kopnu, loca calidiora Ci. leteti, seliti se (o žerjavih), caelum alis O., terram V. pasti na zemljo, cursu muros V. teči k obzidju; pass.: Troia petitur classibus V. z ladjevjem hitijo proti Troji; z acc. personae: Apollo petit Ascanium V. se bliža Askaniju; z notranjim obj.: fugam C. v beg se spustiti, zbežati, iter Brundisium terrā Ci. ubrati pot v Brundizij po suhem (po kopnem), napotiti se v Brundizij po suhem (po kopnem), diversas vias Val. Fl. ub(i)rati, alium cursum Ci. zaokreniti, obrniti; metaf.: mons petit astra O. se strmo vzdiguje, strmi, petit navis pontum Ci. pluje v pristan(išče), campum amnis petit V. teče (dere) v poljano (proti poljani).

2. iti nad koga, udariti (udarjati) na koga, napasti (napadati), prim. impetus: vehementer petunt (sc. gladiatores) Ci., quotiescumque me petisti, per me tibi obstiti Ci., Indos Cu., angues Laocoonta petunt V., vultus alicuius unguibus p. H., Hesperiam bello V. z vojsko iti nad Hesperijo, napasti Hesperijo; od tod occ.: rex telis petebatur Cu. na kralja so streljali (se je streljalo), collum, caput p. Ci. segati po vratu (glavi), taurus cornu petit V. bode, nabada, napada z rogovi, mālo puella me petit V. meče za mano, arcu alta p. V. kvišku (v višino, v zrak) meriti, aëra disco H. v zrak metati, terram ore V. (za)gristi, zaje(ma)ti, somnus petit navitam V. prevzame (prevzema), zajame (zajema); metaf. (za)groziti, (za)pretiti, (za)žugati komu, ogroziti (ogrožati) koga: bello urbem V., armis patriam Vell., non iniustis vindiciis alienos fundos, sed castris, exercitu, signis inferendis Ci., cuius latus mucro petebat? Ci., Troianos monstra petunt V., maxime Athenienses peti dicebantur N. govorilo se je, da je napad usmerjen predvsem proti Atencem, p. aliquem fraude L., falsis criminibus T.

3. (v prijaznem pomenu) obrniti se na koga, (za)prositi koga: Pl., Q. (Decl.), Eutr., te supplex peterem V.; pesn.: Ilionea petit dextrā V. prime z desnico. —

II.

1. (hod)iti kam, na kaj, za čim, (po)iskati kaj, skušati (izkušati) kaj dobiti: ut aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes apibus statioque petenda V.

2. metaf.
a) iskati kaj, stremeti, težiti za čim (naspr. fugere, vitare): Cels., salutem fugā C., S. (prim.: hic praedam pedibus petit, ille salutem O.), alicuius societatem N., mortem, sapientiam Ci., gloriam S., non pecuniam, sed vitam et sanguinem Ci., a litteris (v znanosti) doloris oblivionem p. Ci.; pesn. (analogno po skladu glag. studēre) z inf. iti na to, da bi … , delati (za to), da bi … , iskati način (možnost), da bi … , skušati: Lucr., petunt dextrae coniungere dextram O., ne pete conubiis natam sociare Latinis V., petimus bene vivere H.
b) poganjati se za čim, potegovati se za kako službo (funkcijo), prositi za kako službo (funkcijo), kandidirati, konkurirati za kako službo (funkcijo): consulatum, praeturam Ci., M. Curtio tribunatum ab aliquo Ci. prositi koga za tribunat za Marka Kurcija, in unum locum L. potegovati se za eno mesto, kandidirati na eno mesto; abs.: ii, qui nunc petunt Ci. sedanji kandidati, multi et potentes petebant L.; subst. pt. pr. petēns -entis, m potegovalec za kaj, kandidat, prosilec, ponudnik: G.; occ. α) (za)snubiti: multi illam petiere O., virginem petiere iuvenes L., natam et conubia V. prositi. β) hoteti imeti za ljubico ali ljubčka, gnati se za katero (katerim), hoditi za moškim(i): ut Sempronia viros peteret saepius quam peteretur S., dumque petit, peritur pariterque accendit et ardet O., cum te tam multi peterent, tu me una petisti Pr.
c) zahtevati, terjati: quantum res petit Ci., sui laboris praemia C., partem praedae T., alicuius vitam Ci., nova iura Ci., id, quod petivit, consecutus est N., virgo ad libidinem petita L.; occ. sodno (na sodišču, po sodišču) zahtevati, terjati, prisvojiti (prisvajati si), s tožbo izterj(ev)ati, (iz)tožiti: hereditatem Icti., hereditatis possessionem Ci., calumniā litium alienos fundos Ci., pecuniam Ci., Icti., pecuniā peti Ci. tožen biti zaradi denarja, is, unde ali a quo petitur Varr., Ci., Gell., Icti. toženec (naspr. is, qui petit = petitor).
d) prositi koga kaj (česa), (iz)prositi (si): pacem a Romanis C., auxilium a Lacedaemoniis N., opem ab aliquo Ci., eius delicti veniam Ci., vitam nocenti T.; pesn.: auxilium mucrone V.; z dvojnim acc.: Iphicratem ab Atheniensibus ducem (za vojskovodjo) N.; pogosto s finalnim stavkom: Plin. iun., Petr. idr., abs te peto, efficias Ci., a Gnaeo Pompeio consule petit, quos ex Cisalpina Gallia consules sacramento rogasset, ad signa convenire et ad se proficisci iuberet C., a vobis peto, ut consilium probetis, deinde ne conemini N., petere de (redko!) aliquo, ut … Ulp. (Dig.), petito (abl. abs.), ut … Iust.; z inf.: arma petebat ferre Stat.; z ACI pass.: cum peteret (sc. solum) donari quasi proprio suo ac peculiari deo Suet., petit aes sibi dari Gell., quod hominem avarum creari consulem peteret Hyg.
e) iti, priti po kaj, prinesti (prinašati), (pri)peljati, privesti (privajati) kaj, koga: Ter., Plin., dixi me daturum ei aliquid, mane ut peteret, rogavi Ci., teli sumendi aut petendi causā L., aggeris (commeatūs) petendi causā procedere C., aliquid ab impedimentis p. C., Tartareum custodem in vincla petivit a solio regis V. šel je h kraljevemu prestolu in čuvaja Tartarja privedel (gor), da ga je vklenil; metaf.: p. suspirium alte Pl. ali latere imo spiritum H. globoko iz prsi (iz globine prsi) zasopsti, globoko (za)vzdihniti, gemitūs alto de corde O. globoko vzdihniti (vzdihovati), unde exempla peterentur Ci. od kod bi se vzeli primeri (zgledi), od kod naj človek vzame primere (zglede).

Opomba: Pf. pesn. včasih petī (= petiī): Sen. tr., Stat., petīt (= petiit): V., O.

pitch³ [pič] samostalnik
met (žoge), lučaj (balinske krogle), metanje
navtika zibanje ladje; nagnjenost, strmec, strmina (strehe); višina, stopnja
glasba višina tona, uglašenost (glasbila)
figurativno (najvišja ali najnižja) točka, najvišja stopnja, vrh, vrhunec
britanska angleščina stojnica (uličnega prodajalca)
ekonomija ponudba blaga na tržišču
ameriško, sleng hvalisanje blaga, reklamni oglas
ameriško, sleng čenče, blebetanje
šport igrišče, (kriket) polje med vrati; razmak med luknjicami (na filmu), razmak med žlebiči (na gramofonski plošči)

absolute (perfect) pitch absolutni posluh
pitch of an arch višina oboka
pitch level višina tona, glasu
glasba above (below) pitch previsoko (prenizko)
to sing true to pitch uglašeno peti
to fly a high pitch visoko letati
to the highest pitch do skrajnosti
at the pitch of one's voice na ves glas
to queer s.o.'s pitch prekrižati komu načrte
ameriško, sleng I get the pitch razumem
sleng what's the pitch? kaj se godi?