Franja

palātum -ī, n

1. nebo, odprta usta:
a) kot orodje govora, prehranjevanja: Luc., Cat., Plin., Lucan., Gell., idr., artivit linguam in palatum Nov. fr., palato extremo atque intimo terminatur Ci., balba feris annoso verba palato H., totum … os et palatum sale defricato Col., haec ulcera … palatum totumque os occupant Cels., neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., oleas albas … novas … propter amaritudinem respuit palatum Varr., dum (sc. Epicurus) palato quid sit optimum iudicat Ci., qui sentimus sucum, lingua atque palatum Lucr., hoc (sc. pavone) potius quam gallina tergere palatum H., sicco torquet sitis ora palato Pr., nec tamen ignavo stupuerunt verba palato O., nec sine lingua nec sine palato loqui Ci., obserare palatum Cat. usta zapreti = molčati, palata docta et erudita Col., nigra subest udo tantum cui lingua palato, reice V., dare membra boum palato O. jesti, voluptatem palato percipere Ci.
b) kot okušalo in sredstvo presoje: Mart., Q., Iuv. idr., neque ostrea illa magna Baiana quivit palatum suscitare Varr., hoc est non modo cor non habere, sed ne palatum quidem Ci., palatum subtile H., piscibus … quae natura … foret … ante meum nulli patuit quaesita palatum H., non … exacuet torpens sapor ille palatum O., obsonatores, quibus dominici palati notitia subtilis est Sen. ph., erudita palata fastidire docuit fluvialem lupum Col., Divi Augusti iudiciorum ac palati peritissimum e libertis Plin.

2. meton. obok, svod: caeli palatum, ut ait Ennius Ci.

Opomba: Starejša soobl. palātus -ī, m: Ci.

pálec thumb; (nožni) big toe; (mera) inch (krajšava: in.)

odtis, madež od pálca (na knjigi ipd.) thumbmark
brez pálca thumbless
širina pálca a thumb, a thumb's breadth
gristi (si) pálec to bite one's thumb
vijak za stiskanje pálcev zgodovina, mučilno orodje thumbscrew
potipati s pálcem to thumb
imeti pod pálcem (figurativno, biti premožen) to be rich, to be well off, to be a man of means
pálce vrteti (figurativno, dolgočasiti se, lenariti) to twirl (ali to twiddle) one's thumbs (ali one's fingers)

paleolitski pridevnik
(o paleolitiku) ▸ paleolitPovezane iztočnice: paleolitska arheologija, paleolitska postaja

parallèle [-lɛl] adjectif vzporeden (à z, k); figuré istosmeren; féminin, mathématiques vzporednica; masculin paralela, vzporedba; primera, primerjava

barres féminin pluriel parallèles bradlja (telovadno orodje)
deux droites féminin pluriel parallèles vzporedni premici
marché masculin parallèle de l'or vzporedni (t. j. ilegalni, črni) trg (borza) z zlatom
faire, établir un parallèle entre deux auteurs primerjati dva avtorja; masculin vzporednik

pascal samostalnik
1. fizika (enota za tlak) ▸ pascal
Sopomenke: Pa, paskal

2. računalništvo (programski jezik) ▸ Pascal
Delphi je seveda veliko več kot orodje za programiranje v pascalu. ▸ A Delphi természetesen sokkal több, mint egy Pascal programozási eszköz.
Sopomenke: paskal

pecten -inis m (pectere)

1. glavnik, čêšelj, česalo: Pl., deducit pectine crines O., flectere comas pectine Petr., pectine expedire capillum Fr., inter pectinem speculumque occupatus Sen. ph.

2. metaf. glavniku podobne stvari
a) tkalski glavnik (greben), brdo: dentes pectinis Varr., percurrens pectine telas V., pectine densat opus O.; meton. tkalstvo: Niliacus Mart.
b) drzálo, drzálnik, gradáše, mikálnik, greben orodje za drzanje lanu in mikanje volne: Plin.
c) grablje: O., Col.
d) školjka „grebenatka“, pokrovača: Plin., pectinibus patulis iactat se Tarentum H.
e) bot. p. Veneris, neka rastl., menda češljíka: Plin.
f) sramne dlake: Iuv., Plin.; tudi sramna kost, sramnica, dimeljnica: Cels.
g) žile, kolobarji, letnice v lesu: Plin.
h) p. dentium grebenasta vrsta zob: Prud.
i) „glavnik“, ples pri katerem so se plesalci prepletali: Stat.
k) sklepanje rok (v strahu ipd.): digiti inter se pectine iuncti O. prsti sprijeti kakor glavnik z lasmi = grebenasto sklenjeni; tudi zaplet, preplet vesel dveh ladij: mixtis obliquo pectine remis Lucan.

3. = plectrum brenkalo, trzalica: Iuv., (sc. chordas) pectine pulsat eburno V.; meton.
a) plunka, lutnja: Val. Fl.
b) pesem: canere alterno pectine O. v menjajočih se verzih, izmenično v heksametrih in pentametrih = peti elegično pesem.

pedina f

1. igre, šah kmet, pion:
muovere una pedina potegniti kmeta; pren. izkoristiti položaj

2. pren. nepomembna oseba, figura:
essere una pedina nelle mani di qcn. pren. biti navadno orodje nekoga

pestnjak samostalnik
arheologija (kameno orodje) ▸ marokkő

pisálen d'écriture, à écrire

pisalni blok bloc notes moški spol
pisalna mapa porte-papiers moški spol
pisalna miza bureau moški spol, table-bureau ženski spol
pisalna omara secrétaire moški spol
pisalno orodje, škatla s pisalnim orodjem écritoire ženski spol
pisalni papir papier moški spol à écrire
pisalna podlaga (podklada) sous-main moški spol
pisalne potrebščine accessoires moški spol množine (ali fournitures ženski spol množine) de bureau
pisalni pult, pisalnik pupitre moški spol
pisalni stroj machine ženski spol à écrire

pneumatic¹ [nju:mǽtik] pridevnik (pneumatically prislov)
zračen, vzdušen, dušen, pnevmatičen
zoologija napolnjen z zrakom (kosti nekih ptičev)
pogovorno z oblinami (dekle)

pneumatic dispatch pnevmatična pošta, cevna pošta
pneumatic tyre kolo z zračnico
pneumatic tool orodje na stisnjen zrak

pnevmatičn|i (-a, -o) luftbetätigt, pneumatisch, Druckluft-, [Preßluft] Pressluft-, Luft- (izvijač der Druckluftschlagschrauber, vrtalnik der [Preßluftbohrer] Pressluftbohrer, zavora die Druckluftbremse, kladivo der Drucklufthammer, [Preßlufthammer] Presslufthammer, orodje das [Preßluftwerkzeug] Pressluftwerkzeug, vzmetenje die Luftfederung)
pnevmatična pošta die Rohrpost
kemija pnevmatična kadička pneumatische Wanne

pochette [pɔšɛt] féminin, vieilli žepek; robček za žepek; vrečica iz blaga ali papirja; vrsta lovske, ribiške mreže

pochette de compas etui za risalno orodje
pochette-surprise vrečica z bonboni in kakim nepričakovanim predmetom (darilom)

podkóven (-vna -o) adj. di, da maniscalco:
podkovna kovačnica mascalcia
podkovno orodje ferramenta

poljedélski agraire, cultivateur, agriculteur, agricultural, d'agriculture, agricole, agronomique, d'agronomie, d'économie rurale

poljedelska dežela pays moški spol agricole (ali d'agriculture)
poljedelsko orodje instruments aratoires
poljedelski stroj machine ženski spol agricole
poljedelska zadruga coopérative ženski spol agricole

pomnilnik prevodov stalna zveza
računalništvo (orodje za prevajanje) ▸ fordítási memória, fordítómemória

poslúšen (-šna -o) adj. ubbidiente, docile, remissivo; acquiescente:
pejor. biti poslušno orodje v rokah nekoga essere uno strumento cieco nelle mani di qcn.

potrében nécessaire , (nujno) indispensable ; (reven) nécessiteux, indigent

potrebno je, da il est nécessaire que, il faut que
potrebno orodje nécessaire moški spol
neobhodno, neizogibno potrebno indispensable, de première nécessité, de toute nécessité
življenjsko potreben indispensable à la vie
biti potreben falloir
napraviti potrebno faire le nécessaire
če je nujno potrebno si c'est indispensable
zelo je potrebno il est indispensable, il est de la plus grande urgence
to je potrebno zlo c'est un mal nécessaire
to ni potrebno cela n'est pas nécessaire, cela fait double emploi
tu je potreben en delavec il faut un ouvrier ici

precizn|i (-a, -o) Präzisions-, Fein-, fein- (regulator der Feinregler, brušen feingeschliffen, merjenje die Präzisionsmessung, meriti feinmessen, orodje das Feingerät)

presájanje transplantation ženski spol , (sobnih rastlin) rempotage moški spol

lopatica za presajanje rastlin déplantoir moški spol
orodje za presajanje transplantoir moški spol

primitíven (-vna -o) adj.

1. primitivo; ekst. primordiale:
primitivna ljudstva popoli primitivi

2. (zelo preprost) primitivo, rudimentale, rozzo:
primitivno orodje utensili, arnesi rudimentali

3. barbaro, incivile

4. um. naïf