Franja

gospodínjski

gospodínjsko delo housework
gospodínjska dela menial tasks pl
opravljati gospodínjska dela to do the housework
gospodínjski aparati domestic (ali household) appliances, labour-saving devices pl

halten (hielt, hat gehalten)

1. transitiv držati (sich se, an za), Technik pridrževati; (zurückhalten) zadrževati, zadržati, Wasser, Feuchtigkeit: držati, ohranjati, obdržati; Ruhe, Ordnung, Geschwindigkeit: vzdrževati; eine Stadt, Stellung Heerwesen, Militär držati, braniti; (aufbewahren) (gut) verschlossen usw.: hraniti; eine Sitzung, Rede, Messe, Dienstboten, Diät, sich eine Geliebte: imeti; Hochzeit halten poročiti se, Tiere: imeti, rediti; eine Ware: imeti (v asortimaju), prodajati (das halten wir nicht tega pri nas ne prodajamo) ; ravnati se (ich halte es so tako ravnam) , das kann man halten, wie man will tu človek lahko ravna, kot hoče; eine Behauptung, Festung: ubraniti, braniti; redno opravljati; Festtage halten redno praznovati; Mittagsschlaf halten redno spati po kosilu; sich halten držati se (an česa) , biti trajen; sich nicht halten lassen biti neubranljiv; sich eine Zeitung usw. halten biti naročen na; sich bereit halten biti pripravljen, biti v pripravljenosti; halten auf paziti na, gledati na; große Stücke auf jemanden halten veliko dati na koga/pričakovati od koga; halten für imeti za; halten von misliti o; nichts von etwas halten imeti slabo mnenje o, nasprotovati čemu; an sich halten obvladovati/obvladati se, dati kaj nase; an sich halten mit skopariti z; es (so) halten ravnati tako; es mit jemandem halten držati s kom; sich für sich/tapfer/gut halten držati se zase/hrabro/dobro

2. intransitiv ustaviti se, stati (der Zug hält hier 5 Minuten vlak stoji 5 minut)

3. gehalten sein in weiß usw.: biti v (belem); gehalten sein zu biti dolžan (kaj storiti)

4. Ausschau halten ogledovati/razgledovati se; Einzug halten vseliti se, priti v; Rast halten počivati, spočiti se; Wache halten biti na straži; sich schadlos halten odškodovati se; Treue halten biti/ostajati zvest

hiverner [ivɛrne] verbe intransitif, verbe transitif prezimovati

hiverner les terres opravljati zadnja poljska dela pred zimo

hrbét back

za mojim hrbétom behind my back
za hrbétom (figurativno) in the rear
hrbét roke (stola) back of a hand (of a chair)
hrbét knjige spine of a book
cestni hrbét camber
gorski hrbét ridge, spine, arête
imeti koga na hrbétu (figurativno) to have someone on one's back
imeti sovražnika za hrbétom to have the enemy in the rear
volkovi so mu bili za hrbétom the wolves were at his back
ležati na hrbétu to lie on one's back, to lie supine
naložiti komu breme na hrbét to lay a burden on someone's back
obrniti se na hrbét to turn over on one's back
obrniti komu hrbét (figurativno) to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cut someone
pasti na hrbét to fall on one's back
pisati na hrbét lista, dopisnice to write on the back (ali on the other side) of a leaf, of a postcard
obrekovati, opravljati koga za hrbétom to backbite
pokazati hrbét (zbežati) to turn tail; to run away (sovražniku from the enemy)
storil je to za mojim hrbétom he did it behind my back
(u)kriviti, upogniti hrbét (od starosti) to stoop (from old age), figurativno (klečeplaziti) to cringe, to fawn
zasaditi komu meč v hrbét to stab someone in the back
zavarovati si hrbét vojska to secure one's rear
bogu za hrbétom figurativno (daleč od sveta) at the back of beyond

incarico m (pl. -chi)

1. naloga, nalog, funkcija; naročilo:
svolgere un incarico opravljati nalogo, funkcijo
ho ricevuto l'incarico di porgervi i saluti naročeno mi je, naj vas pozdravim

2. šol. dodeljena, izredna profesura

in-duo -ere, induī, indūtum (gl. indu in prim. exuō)

1. obleči, nadeti si: L., Val. Fl., Deianira Herculi tunicam induit Ci., induit arma tibi genitor O., una iuveni supremum honorem induit V. častno obleko, quercum constituit fulgentiaque induit (sc. arbori) arma V.; pogosto refl.: induit sibi torquem Ci.; pesn.: induitur humeris ... purpura O., anulum articulis O. natakniti; brez dat.: induere anulum Ci. natakniti, vestem O., Suet., galeam C. nadeti -, dati -, posaditi na glavo, scalas induerat O. je vtaknil glavo skozi lestvične kline = je bil vzel na rame, praetextam (togam) ind. Plin. iun. konzulsko togo obleči = konzulstvo dejansko opravljati, lugubria O., insignia Bacchi O.; pass. (nav. pt. pf. indūtus 3 oblečen, opravljen z abl.): indutus muliebri veste Ci. v ženski obleki, soccis Ci., galeā V. s čelado na glavi, spoliis raptis indui V.; z gr. acc.: Varr., Corn., quidlibet indutus H., indutus vestem L., chlamydem O., bracas T., induitur pallam O., clipeum V., indui vestem Ter., atras vestes O., exuvias Achillis V., paenulas indutus Suet., loricam induitur Sil., interim nequis quin eius aliquid indutus sies Pl.

2. metaf. ode(va)ti, opraviti (opremljati) s čim, spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), poprije(ma)ti se, navze(ma)ti se česa, prisvojiti (prisvajati) si, dodeliti (dodeljevati) si kaj: Petr., Val. Fl., beluae formam hominum indutae Ci. v človeški podobi (prim. eos Circe induerat in vultus ferinos O. jih je bila spremenila v zveri), dii induti specie humana Ci., arbor induit se in florem V. ali pomis V. se odeva s cvetjem, sadjem, venti se in nubem induunt Ci. se zavijajo v oblake, cratera coronā ind. V. ovenčati, Aegyptus tantis segetibus induebatur, ut ... Plin. iun., vites se induunt uvis Col. so polne grozdja; tako poseb.: personam induere iudicis Ci. pravzaprav „krinko sodnika natakniti“ = igrati vlogo sodnika, nastopiti kot sodnik, philosophi personam induere Ci. nastopati kot filozof, delati se filozofa, alicui speciem latronis induere L. prikaz(ov)ati koga kot roparja, proditorem induere T. vlogo izdajalca prevzeti = biti izdajalec, formam mortalem indui O. človeško podobo nase vzeti, iuvenis ingenii simulationem induerat L., sibi novum ingenium ind. L., habitūs dolentum simulatione induere T., falsos pavores T., spem L., novum imperium L., percussoris speciem L., plurimum adulationis T., qualem diem Tiberius induisset T. kakor je bil Tiberij razpoložen, vultus severos Mart., vias Sil., sibi cognomen Ci. priimek si dati (nadeti), mores Persarum Cu., magnum animum T., hostiles spiritus T., munia ducis T. prevzeti, societatem T. nase vzeti, illorum sibi nomina, quasi personas aliquas Lact., externa vocabula Lact., falsam sibi persuasionem scientiae Q., imaginem mortis (= somnum) Ci., diversa ind. T. različnega mišljenja biti, raznim strankam pripadati, induere societatem T., hostilia adversus eum T. sovražno nastopiti proti njemu, seditionem T., alicui amorem sui Gell. v kom ljubezen do sebe vzbuditi, vino vetustatem Plin., orationem fictam personis Q.

3. se induere
a) zamota(va)ti se v kaj, pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati) v (na) kaj: se in laqueum Pl., se ipsi acutissimis vallis induebant C., se hastis L. ali sese mucroni ind. V., nasaditi se na ..., (decidit) et sua ilia induit orno (fractae) O. je nasadil na ...
b) metaf. zaplesti (zapletati) se v kaj s čim, zabresti v kaj: videte in quot se laqueos induerit Ci., ille non se purgavit, sed induit Ci., sua confessione induatur necesse est Ci., se in captiones Ci., se ita reī publicae (z državo se zaplesti), ut ... Sen. ph., indui in poenas legum Q.

inter-cīdō¹ -ere -cīdī -cīsum (inter, caedere)

1. po sredi (čez pol) (pre)rezati, prebosti (prebadati), prekopa(va)ti: intercisae venae T., hostiam i. Macr., venas fontis cuniculis i. Hirt. odkopa(va)ti, planitiem Plin., aedes Icti. ali pontem L. podreti, montem Ci., Isthmon Q., iugum Hirt., iugum valle a castris intercisum Hirt. ločen z … = insula ab Italiā freto intercisa Sen. ph., colles intercisi vallibus Hirt. presekani, prekrižani, quā (securiculā) intercidantur radices Plin., et sententias intercidere (razkosa(va)ti) et verba corrupte pronuntiare Gell., intercisi dies Varr., Macr., Cl. (dnevi, o katerih se zjutraj in zvečer ne smejo opravljati javni posli).

2. iz kake celote sem ter tja dele izrez(ov)ati: arundinetum Col.; poseb. liste iz kake računske knjige izrezati in jo tako poneveriti: commentarios Plin. iun., rationes dominicas Ulp. (Dig.).

ìspit m
1. izpit: diplomski, stručni, sudački, sudijski, oficirski, vozački, šoferski ispit; polagati ispit opravljati izpit; pismeni i usmeni ispit popravni ispit ponavljalni izpit
2. zasliševanje: ispit svjedoka pred sudom; uzeti svjedoka na ispit
3. izpraševanje: seljaci uzeše paroha na ispit
4. zaroka pred duhovnikom z izpraševanjem krščanskega nauka

izmenoma prislov
(izmenično) ▸ felváltva, váltakozvaDobro je izmenoma piti alkoholno in brezalkoholno pijačo. ▸ Jó váltakozva inni az alkoholos és az alkoholmentes italokat.Za delo v izmenah se šteje delo, ki se izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času. ▸ Háromműszakos munkának minősül a felváltva délelőtt, délután vagy éjszaka végzett munka.Ležimo na trebuhu, iztegnemo noge in jih izmenoma dvigujemo in spuščamo. ▸ Hason fekve kinyújtjuk a lábunkat, majd felváltva felemeljük és leengedjük.

izpít examination, pogovorno exam, test

pismeni izpít written examination
sprejemni izpít entrance ex., acceptance test, (za srednjo šolo) VB (do nedavnega) eleven-plus, 11-plus, (za univerzo) matriculation ex., (v Angliji) advanced level (Alevel), scholarship level (S-level) examination
ustni izpít oral (ali viva voce) ex.
zaključni izpít final ex., pogovorno finals
zrelostni izpít (secondary) school leaving ex.
oproščen izpíta exempted from an examination
izpraševatelj pri izpítu examiner
kandidat pri izpítu candidate, examinee
državni izpít state examination
nadzor pri (pismenem) izpítu invigilation
nadzorovatelj pri izpítu invigilator
delati, opravljati izpít to take an examination, to sit for an ex.
guliti se za izpít to cram, to swot, žargon to mug up
nadzorovati pri pismenem izpítu VB to invigilate
napraviti izpít to pass an ex.; to get through an ex., (z odličnim uspehom) to come first, to come top
pasti pri izpítu, ne napraviti izpíta to fail (an examination), not to pass, to be rejected, VB žargon to be ploughed, to plough an examination
odbiti, odkloniti, vreči, zavrniti koga pri izpítu to fail (ali to reject, žargon to plough) a candidate
pripustiti k izpítu to admit to an ex.
pripravljati se, učiti se za izpít to study, to read up, to learn, to get up, pogovorno to bone up on, to cram for an examination
prijaviti se k izpítu to enter for an examination, to present oneself for ex.
priti na izpít to present oneself for ex.
zlesti pri izpítu pogovorno to scrape through, to satisfy the examiners

izvídništvo reconnaissance, reconnoitring

opravljati izvídništvo to reconnoitre, ZDA to reconnoiter

izvrš|evati (-ujem) izvršiti ausführen, (opravljati, prakticirati) funkcijo, obrt: ausüben; zakone, predpise, kazni ipd.: vollziehen; kazni: vollstrecken; naloge: wahrnehmen

izvrši|ti (-m) izvrševati (izvajati, opravljati) ausführen, durchführen, erledigen, primerjavo: anstellen, (dokončati) vollenden; kazni: pravo vollziehen, vollstrecken
izvršiti velika dejanja große Taten vollführen

javna funkcija ženski spol pravo öffentliches Amt
opravljati javno funkcijo ein öffentliches Amt bekleiden

jornal moški spol dnina, dnevna plača

trabajar a jornal iti na dnino, opravljati dnino

kakati glagol
pogosto v otroškem govoru (opravljati veliko potrebo) ▸ kakil, kakál

keep^*2 [ki:p]

1. prehodni glagol
držati, obdržati, ohraniti, zadržati; držati se (zakona, navade); vztrajati, obdržati se; zadrževati koga; vzdrževati, čuvati, varovati, podpirati; nadzirati, na skrbi imeti, skrbeti za; imeti, voditi (trgovino), upravljati (šolo), imeti (sejo); imeti v zalogi; voditi (knjige, račune); praznovati, obhajati (praznik); imeti, gojiti (čebele, konje itd.)

2. neprehodni glagol
ostati (doma, v postelji); počutiti se (he keeps well)
držati se, ne kvariti se (hrana, vreme); kar naprej kaj delati (she keeps smiling)
pogovorno stanovati (where do you keep?)

to keep an appointment držati se zmenka
trgovina we don't keep this article tega artikla nimamo v zalogi
to keep s.o. at arm's length ne dati komu do sebe
to keep in bread and water komaj se preživljati
to keep one's balance obdržati ravnotežje
to keep the ball rolling ohraniti kaj v teku
to keep body and soul together životariti
trgovina to keep books voditi knjige
to keep cool ostati miren
to keep one's counsel obdržati kaj zase
to keep s.o.'s counsel varovati tujo skrivnost
to keep a close check on skrbno nadzirati
to keep in countenance bodriti koga
to keep one's countenance ostati resen, zadrževati smeh
to keep clear of izogniti se česa, čuvati se česa
to keep s.o. company delati komu družbo
to keep company with skupaj hoditi, družiti se z
to keep s.th. dark obdržati zase, ne izdati
to keep a diary voditi dnevnik
to keep one's distance držati se ob strani
to keep one's end up braniti svoja načela, opravljati svoje delo
to keep an eye on (ali out for); ali to keep one's eyes open (ali skinned); ali to keep one's weather eye lifted imeti odprte oči, budno paziti
to keep the field vztrajati, ne se umakniti
to keep one's feet obdržati se na nogah
to keep a straight face zadrževati smeh
to keep friends ostati v prijateljstvu
to keep guard stražiti
to keep (a) guard over s.o. čuvati koga
šport to keep (the) goal biti vratar, čuvati gol
God keep you! bog te varuj!
to keep s.th. going ohraniti kaj v teku
to keep s.o. going komu (denarno) pomagati; ohraniti koga pri življenju
to keep the game alive ohraniti v teku
to keep one's ground ne popustiti, vztrajati, ostati čvrst
to keep early (ali good) hours prihajati zgodaj domov, hoditi zgodaj spat
to keep bad (ali late) hours prihajati pozno domov, hoditi pozno spat
to keep one's hand in ne priti iz vaje
to keep one's head ne izgubiti glave, ostati miren
to keep one's head above water ne zaiti v dolgove
to keep house vzdrževati družino, gospodinjiti
to keep open house biti gostoljuben, sprejemati goste ob vsakem času
to keep hold of ne puščati iz rok
to keep in good health ostati pri dobrem zdravju
to keep a good look-out budno opazovati, paziti
to keep s.o. for lunch zadržati koga pri kosilu
to keep a stiff upper lip ne izgubiti poguma
to keep the law držati se zakona
to keep in mind zapomniti si
to keep one's nose to the grindstone neprestano garati
to keep pace (ali step) with iti v korak, ne zaostajati
to keep peace between obdržati mir med
to keep the peace držati se reda
ameriško to keep plugging along kar naprej garati
to keep s.o. posted (ali advised, informed, up to date) stalno koga obveščati
to keep the pot boiling životariti, komaj se prebijati
to keep one's pecker up ne izgubiti poguma in odločnosti
to keep good relations with s.o. ostati s kom v dobrih odnosih
to keep a record of s.th. voditi zapise o čem
to keep in good repair ohraniti v dobrem stanju
to keep sight of imeti kaj pred očmi, misliti na
to keep the stage obdržati se na odru
to keep straight on iti naravnost naprej
to keep in suspense pustiti koga v negotovosti; trgovina imeti v evidenci (nerešeno zadevo)
to keep time držati se takta
to keep good time biti točen (ura)
to keep track of zasledovati (dogodke), biti na tekočem
to keep one's temper zadržati se, ne razburjati se
ameriško to keep tabs on nadzirati, budno spremljati (dogodke), zapomniti si
to keep in touch with ostati s kom v stikih
to keep together biti složen, držati skupaj
to keep one's word držati besedo
to keep watch (over, on) stražiti koga, oprezovati za kom
to keep the wolf from the door komaj se preživljati

klatschen ploskniti, čofniti, tolči (gegen ob), udariti (gegen ob); eine klatschen primazati klofuto; Beifall klatschen ploskati; (ausplaudern) izklepetati; intransitiv opravljati

korespondénca korespondíranje correspondence

biti v korespondénci s kom to maintain (ali to keep up) a correspondence with someone, to be in correspondence with someone
opravljati korespondénco to deal with (ali to attend to) one's correspondence, to answer one's mail

krojáč tailor; garment-worker, garment-maker

damski krojáč dressmaker, ladies' tailor
izdelan po krojáču tailor-made
kdo je tvoj krojáč? who makes your clothes?, arhaično who tailors you?
biti krojáč, opravljati krojaški poklic to work as a tailor (ali dressmaker), to be a tailor