Franja

iglast pridevnik
1. (o iglavcih) ▸ tűlevelűPovezane iztočnice: iglasto drevo

2. (koničast) ▸ tűszerű, tű
V čeljustih so številni iglasti zobje, s katerimi zgrabijo plen. ▸ Az állkapocsban számos tűfog található, ezekkel ejtik el zsákmányukat.
Dvignil je kamen in si pognal iglasto konico v lastno oko. ▸ Felvett egy követ, és tűszerű hegyét a saját szemébe szúrta.

in¹ [in] predlog

1.
v, na (na vprašanje kje?)

in England v Angliji
in the country na deželi
in here (there) tu (tam) notri
in town v mestu (o katerem govorimo)
in the sky na nebu
in the street na ulici
in the territory na ozemlju

2. figurativno
v, pri, na

in the army v vojski
in the university na univerzi
in Shakespeare pri Shakespearju
blind in one eye na eno oko slep

3.
v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)

put it in your pocket daj to v žep

4.
(stanje, način, okoliščina)

in arms oborožen
a cow in calf breja krava
in any case v vsakem primeru
in cash v gotovini; pri denarju (biti)
in despair obupano, v obupu
in doubt v dvomu
in dozens na ducate
in English v angleščini
in good health pri dobrem zdravju, zelo zdrav
in groups v skupinah
in E major v E duru
in liquor pijan
in this manner na ta način
in ruins v razvalinah
in short na kratko (povedano)
in tears v solzah
in a word z eno besedo
in other words z drugimi besedami
in writing pismeno

5.
v, pri, na (udeležba)

to be in it biti udeležen, udeležiti se
he isn't in it on ne spada zraven
there is nothing in it ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka)

6.
(dejavnost, opravilo) pri, v

in an accident pri nesreči, v nesreči
in crossing the river pri prehodu čez reko
in search of pri iskanju česa

7.
(moč, sposobnost)

it is not in her to tega ona ne zmore
he has (not) got it in him to je (ni) pravi mož za to

8.
(časovno)

in the beginning v začetku
in the day, in daytime podnevi
in the evening zvečer
in his flight na begu
in two hours v dveh urah, čez dve uri
in March marca
in one istočasno
in the reign of za vlade, za časa vladanja
in my sleep v spanju, ko sem spal
in time pravočasno, sčasoma, kdaj
in winter pozimi
in (the year) 1940 leta 1940

9.
(namen, smoter)

in answer to kot odgovor na
in my defence v mojo obrambo

10.
(vzrok, nagib)

in contempt s prezirom
in his honour njemu na čast
in sport za šalo
in remembrance v spomin

11.
(razmerje, odnos, zveza)

in as (ali so) far as do take mere
in that ker, kolikor
well in body, but ill in mind telesno zdrav, a duševno bolan
in itself samo po sebi
in number številčno
in size po velikosti
equal in strength enak po moči
the latest thing in s.th. najnovejše na nekem področju
ten feet in width 10 čevljev širok (po širini)

12.
po

in my opinion po mojem mnenju
in all probability po vsej verjetnosti

13.
(sredstvo, material)

in boots v škornjih
a statue in bronze bronast kip
written in pencil napisano s svinčnikom
a picture in oils oljnata slika
dressed in white oblečen v belo

14.
(število, znesek)

seven in all v celem sedem
five in the hundred pet od sto, 5%
one in ten eden od desetih
in twos po dva, paroma
not one in a hundred niti eden od stotih
a place in a million najbolj primeren kraj

in-haereō -ēre -haesi -haesūrus

1. v čem ali na čem viseti, tičati, prijemati se, trdno se držati česa: Fl., lingua inhaeret Ci., angit inhaerens V.; z dat.: visceribus Ci., sidera suis sedibus inhaerent Ci., animi corporibus non inhaerent Ci., collibus arbor inhaeret H., patris cervicibus i. Plin. iun., humeris abeuntis, tergo O., alicui Cu.; s praep.: ad saxa Ci.

2. metaf.: obviseti na čem, prije(ma)ti se, držati se česa: vultibus illa tuis inhaeret O. oko ji je obviselo na tvojem obličju, tibi semper inhaereat uni O. bodi od tebe neločljiv, i. pectoribus O. v srcu bivati, i. studiis O. popolnoma streči, posvetiti se, oprijeti se, poprijeti za, alicui i. O. komu zvesto vdan biti, superstitionibus Lact., lineamentis statuae Petr. vedno misliti na … prioribus vestigiis Col. stopinjam slediti, sensibus Q., verbis Q. ravnati se po besedah, cogitationibus Vel. Max. v misli zatopljen biti, oculis O. pred očmi biti, virtutes voluptatibus inhaerent Ci. koreninijo v … , inhaeret in visceribus illud malum Ci. se je zakotilo v notranjost = se je zakoreninilo v notranjosti, tibi penitus inhaeret ista suspicio, opinatio Ci., inhaeret in mentibus augurium Ci., preces memoriae i. Plin. iun. so vtisnjene v spomin, Magnentius rebus confundendis i. Amm., tergo (fugientis) i. Cu., L. (bežečemu) biti za petami; pesn.: canis inhaesuro similis O. ki mu je za petami.

izbíti to beat out, to dash out, to drive out; to knock out

to izbije sodu dno (figurativno) that beats everything
izbíti komu oko to put out someone's eye
izbíti komu iz glave to drive something out of someone's head, to talk someone out of his intention
izbíti si kaj iz glave to put something out of one's head, to banish the thought of something
izbij(te) si to iz glave! forget it!

izbíti faire sortir (en frappant)

iz glave si izbiti s'ôter quelque chose de la tête (ali de l'esprit), faire sortir de la tête
oko izbiti crever un œil, éborgner quelqu'un
to izbije sodu dno c'est le comble (ali le bouquet)

izbôsti faire sortir à l'aide d'une pointe; former à l'aide de points

izbosti oko crever un œil

izbuljen (-a, -o) hervorstehend
izbuljeno oko das Glotzauge

izmériti mesurer, prendre les mesures (ali les dimensions) de

izmeriti na oko mesurer à vue d'œil
izmeriti krvni pritisk (temperaturo) prendre la tension (artérielle) (la température)

izmériti medir; tomar la medida

izmeriti čas cronometrar
izmeriti s koraki (na oko) medir a pasos (a ojo)
izmeriti krvni pritisk, temperaturo medir la presión arterial, la temperatura

izostri|ti (-m) schärfen (oko den Blick)

iztákniti enlever, arracher ; (elektrika tok) couper, interrompre ; (strojništvo) arrêter ; (najti) lever, débusquer, finir par trouver , familiarno dénicher

iztakniti oko crever un œil

iztákniti (-em) | iztíkati (-am) perf., imperf.

1. cavare, tirare fuori; sguainare

2. staccare (dalla presa di corrente e sim.):
iztakniti oko, oči cavare un occhio, gli occhi

iztêči (-têčem) | iztékati (-am)

A) perf., imperf. scolare; fuoriuscire

B) iztêči se (-têčem se) | iztékati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. passare, scadere; finire:
rok za izplačilo se je iztekel il termine di pagamento è scaduto

2. (končati, končavati se) finire, andare a finire, concludersi:
vesel sem, da se je tako izteklo sono contento che sia finita così
filmski trak se je iztekel la pellicola è finita
ura se je iztekla l'orologio è scarico
pren. njegove ure so se iztekle la sua vicenda terrena si è conclusa
račun se izteče il conto torna
med. oko se je izteklo è fuoriuscito l'umor vitreo

izvéžban trained; skilled; proficient; experienced

izvéžbano oko detektiva the trained eye of the detective

jajc|e srednji spol (-a …)

1. živalstvo, zoologija das Ei (znesti legen); živalstvo, zoologija -ei (galebje Möwenei, golobje Taubenei, gosje Gänseei, kačje Schlangenei, kokošje Hühnerei, kukavičje Kuckucksei, nojevo Straußenei, račje Entenei); v kuhinji: (čajno Frischei, domače Landei, enodnevno Trinkei, na oko Setzei, Spiegelei, v prahu Trockenei, za valjenje Brutei, natrto Bruchei, Knickei, umešano Rührei, v slanici vloženo Solei)
poširana jajca množina verlorene Eier
figurativno Kolumbovo jajce das Ei des Kolumbus
znesti jajce ein Ei legen
nesti jajca Eier legen
valiti jajca Eier bebrüten
stepsti jajce ein Ei steif schlagen
velik kot jajce eigroß, kot golobje: taubeneigroß, kot kurje: hühnereigroß
… jajce/a, za jajca Eier-
(ura za kuhanje jajc die Eieruhr, kuhalnik za jajca der Eierkocher, podstavek za jajca der Eierständer, presvetljevalnik za jajca die Eierlampe, žlička za jajca der Eierlöffel, figurativno ples po jajcih der Eiertanz)

2. (modo) das Ei; ➞ → modo
figurativno praskati se po jajcih herumlungern

3.
jajca množina (šara) der Krempel
figurativno pustiti vsa ta jajca den ganzen Krempel umwerfen
figurativno stara jajca alte/olle Kamellen, der Schnee von gestern, ein alter Hut
|
kot po jajcih hoditi: wie auf Eiern
figurativno delati kot z jajcem wie ein rohes Ei behandeln
figurativno biti si podoben kot jajce jajcu sich gleichen wie ein Ei dem anderen, sin očetu ipd.: wie aus dem Gesicht geschnitten sein
figurativno iskati dlako v jajcu ein Haar in der Suppe suchen, (jemandem) am Zeuge flicken
jajce več od pute ve das Küken will klüger sein als die Henne

jajce samostalnik
1. (pri pticah in plazilcih) ▸ tojás
2. (v kulinariki) ▸ tojásPovezane iztočnice: bikova jajca, jajce na oko, mehko kuhano jajce, poširano jajce, trdo kuhano jajce, velikonočno jajce

3. (predmet ovalne oblike) ▸ tojásszerű, tojásalakú, tojásformájúPonekod je padala tudi za kurje jajce debela toča. ▸ kontrastivno zanimivo Néhol tyúktojás nagyságú jég is esett.
Povezane iztočnice: čokoladno jajce

jájce œuf moški spol ; (fiziologija) ovule moški spol , testicule moški spol

jajca nesti pondre
jajca valiti couver
gnilo jajce œuf pourri (ali gâté)
mehko kuhano jajce œuf à la coque
trdo kuhano jajce œuf dur
na (volovsko) oko ocvrto jajce œuf sur le plat
umešana jajca œufs brouillés
nadevano jajce œuf farci
surovo jajce œuf cru
Kolumbovo jajce l'œuf de Colomb
biti podoben kot jajce jajcu se ressembler comme deux gouttes d'eau
iti (hoditi) kot po jajcih (avoir l'air de) marcher sur des œufs

jájce (-a) n

1. uovo:
leči, odlagati jajca fare le uova
ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
jesetrova jajca uova di storione, caviale
mravljinčja jajca uova delle formiche

2. uovo (di gallina):
izpiti jajce bere un uovo
nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
nositi, valiti jajca fare le uova
pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
(na) mehko kuhana jajca uova à la coque
trdo kuhana jajca uova sode
na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
žvrkljana jajca uova frullate
jajca v prahu uova in polvere

3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
jajca cianfrusaglie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
čajna, pitna jajca uova da bere
valilna jajca uova da covare
gastr. nadevana jajca uova farcite
poširana jajca uova in camicia
PREGOVORI:
boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche

jamičast (-a, -o) Gruben- ( rastlinstvo, botanikahrček die Grubenlorchel, živalstvo, zoologija oko das Grubenauge)

kiklop samostalnik
1. v mitologiji (velikan z enim očesom) ▸ küklopszGrški velikani so imeli eno samo oko in so se imenovali kiklopi. ▸ A görög óriásoknak csak egy szemük volt, és küklopszoknak nevezték őket.
Sopomenke: Kiklop

2. (velik človek; enook človek) ▸ küklopsz
Velikanski kiklop se odpravi proti točilnemu pultu in se vrne z ogromnim sodom piva. ▸ A hatalmas küklopsz elindul a pulthoz és egy óriási söröshordóval tér vissza.
Teichmann, nemški kiklop, kot so mu tudi rekli, je govoril šest jezikov. ▸ Teichmann, a német küklopsz, ahogyan többek között nevezték, hat nyelven beszélt.

3. (velika organizacija) ▸ küklopsz
Mesto je ležalo v objemu vsevidnega očesa elektronskega kiklopa, nenehnega nadzora Varnostne službe. ▸ A város az elektronikus küklopszok mindent látó szeme, a Biztonsági Szolgálat állandó felügyelete alatt állt.