Franja

môtnja disturbance; trouble; interruption; (težava, zapreka) obstruction, breakdown; (nevšečnost) inconvenience; (radijska) jamming; interference (with wireless reception); (vsiljivost) intrusion

atmosferične môtnje atmospherics pl; strays pl; static
duševna môtnja mental disturbance
môtnja v obratovanju interruption of service, breakdown in service
prometna môtnja traffic jam (ali snarl-up), ZDA tie-up; break-down; block; ZDA blockade
prebavne môtnje indigestion
môtnja v presnovi disturbance of metabolism
želodčna môtnja gastric disorder, stomach upset
odpraviti môtnje to clear; to filter out, to eliminate jamming

môtnja dérangement moški spol , trouble moški spol , perturbation ženski spol

brez motenj sans trouble, (radio) non brouillé, sans brouillage, exempt de parasites
atmosferske motnje perturbations atmosphériques
duševna motnja trouble mental
govorna motnja dysphémie ženski spol, dysphonie ženski spol
obratna motnja perturbation dans l'exploitation (ali dans la production), perturbation de service, panne ženski spol
motnje v krvnem obtoku troubles de la circulation (ali circulatoires)
prebavne motnje troubles digestifs (ali de la digestion), indigestion ženski spol
prometna motnja interruption ženski spol du trafic
motnja zavesti (medicina) trouble de la conscience (ali psychique)
želodčna motnja embarras moški spol gastrique
odpraviti motnje (radio) éliminer (ali supprimer) les parasites, antiparasiter

môtnja molestia f ; perturbación f (tudi radijska) ; med trastorno m ; (z oddajnikom) interferencia f

povzročiti motnjo ocasionar un transtorno
prometna motnja perturbación (ali interrupción f) (de la circulación)
atmosferična motnja perturbación atmosférica
duševna motnja perturbación mental
motnja v obratovanju interrupción f del funcionamiento, avería f
prebavna motnja trastorno m digestivo (ali de digestión)
želodčna motnja dispepsia f, indigestión f
odpraviti motnje (radio) eliminar interferencias
oprostite motnji (nadlegi) perdone usted la molestia

náglo adv.

1. rapidamente, velocemente

2. presto, sollecitamente; sbrigativamente:
naglo, naglo, da ne bo prepozno presto, presto se no sarà troppo tardi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naglo oditi filare
naglo odpraviti spicciare
naglo se podati precipitarsi
naglo si slediti incalzare

nakup samostalnik
1. (dejanje) ▸ vásárlás, vételZa nakupe plaščev in zimskih jaken pa je marsikdo počakal na razprodaje. ▸ A kabátok és télikabátok megvásárlásával pedig sokan megvárták a leárazásokat.
Povezane iztočnice: spletni nakup

2. (kupljeno blago) ▸ szerzemény, bevásárlás
Ko so spravili večji nakup v prtljažnik avtomobila, so stopili s parkirišča še na kakšno kavico. ▸ Miután a nagybevásárlás szerzeményeit a csomagtartóba tették, a parkolóból kiugrottak még egy kávéra.
Nekateri ljudje so začeli razkazovati svoje božične nakupe. ▸ Néhányan elkezdték mutogatni a karácsonyi szerzeményeiket.

nameni|ti se² [é] (-m) (odpraviti se) sich auf den Weg machen, aufbrechen

napak|a² ženski spol (-e …) (pomanjkljivost) der Mangel, (hiba) der Tadel: (zlo) das Übel; (v delovanju Funktionsmangel, pravna Rechtsmangel, stvarna Sachmangel)
skrita napaka geheimer Mangel
odprava napak die Mängelheilung
odprava napak die Mängelbeseitigung
poročilo o napakah der Mängelbericht
jamčevanje/odgovornost za napake die Mangelhaftung
ugotavljati napake beanstanden
imeti napake mangelhaft sein
odpraviti napako einen Mangel beheben

nedostátek deficiency; (pomanjkanje) shortage, lack, want; default

v nedostátku for want of, in default of, in absence of
odpraviti nedostátek to make good a deficiency

nemudoma prislov
(takoj; zelo hitro) ▸ haladéktalanul, azonnal, rögtönZapomnila sta si registrsko številko vozila roparjev in jo nemudoma sporočila policistom. ▸ Emlékeztek a rablók járművének a rendszámára, és azonnal jelentették a rendőrségen.Ko sem mu poslala e-pismo, mi je nemudoma odgovoril. ▸ Amikor küldtem neki egy e-mailt, azonnal válaszolt.
Prozoren naravni gel kožo nemudoma ohladi, jo vlaži in se hitro vpija. ▸ Az átlátszó természetes gél azonnal hűsíti és hidratálja a bőrt, valamint gyorsan felszívódik.

nesporazúm (-a) m

1. disaccordo

2. malinteso, equivoco; (zmota) errore; qui pro quo; pren. ombra:
odpraviti nesporazume dissipare le ombre

3. contrasto, dissidio, screzio

nuisance [njú:sns] samostalnik
nadloga, sitnost, neprijetnost; nadležnež
pravno motenje, nasprotovanje predpisom

to abate a nuisance odpraviti neprijetnost
to be a nuisance to s.o. biti komu v nadlego, mučiti koga
to make a nuisance of o.s. iti komu na živce, biti nadležen
britanska angleščina commit no nuisance! ne meči odpadkov!
nuisance take it! presneto!
what a nuisance! kakšna sitnost!
pogovorno nuisance tax potrošniški davek (plačljiv v majhnih obrokih)
public nuisance motenje javnega reda
private nuisance kršenje posesti

nūtriō -īre -īvī (-iī) -ītum

1. rediti, preživljati, živíti, hraniti, krmiti, preživljati, vzdrževati: natus est e scopulis, nutritus lacte ferino O., aper nutritus glande H., serpente ciconia pullos nutrit Iuv., cumque nutriri alitem … placuisset Suet.; occ. dojiti: lupa pueros nutrit O.; metaf.
a) (o rastl.) kaj (vz)rediti, vzgojiti (vzgajati), omogočiti (omogočati) rast česa, da(ja)ti rasti čemu, zasaditi (zasajati) kaj: terra nutrit herbas O., semina solo nutrita O., nutrita populus O., arva nutrire H. (o Cereri), inter varias nutritur silva columnas H., hoc pinguem et placitam Paci nutritor olivam V., fruges humo nutriente Cu., ignis … nutritus fluvio populatur fervidas umbras (= arbores) Sil.; tudi o zemlji: cetera (sc. tellus) propensae Cereris nutrita favore Sil. „porodovitena“, rodovitna.
b) (o ognju) netiti: ignes suscitat hesternos foliisque et cortice sicco nutrit O., vento nutritur ignis O.
c) (o železu) rediti: atros chalybis fetus (zarodke) humus horrida nutrit Sil.

2. vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): Romae mihi nutriri contigit atque doceri H., patriis nutritus in armis Suet., (sc. Nero) apud amitam Lepidam nutritus est Suet.

3. metaf.
a) negovati, gojiti, (po)streči komu, (po)paziti na kaj, (po)skrbeti za kaj, (po)zdraviti, ohraniti (ohranj(ev)ati): cura corporum nutriendorum L. bolniška nega, naturae damnum n. L. s skrbno nego odpraviti, sorte quadam nutriendae Graeciae datus L. da prizanesljivo ravna z Grčijo, n. vires, aegrum cibis, ulcus, morbos Cels., cutem, capillum Plin., capillos, comam Eccl., vinum Cal. (po)mešati z dišavami, da se ohrani, nutriuntur optime (sc. mensae citreae) splendescantque manus siccae fricatu Plin. ohranjajo se.
b) gojiti, imeti; pospešiti (pospeševati): amorem O., furorem Sil., pacem, simultates T., mens rite nutrita H. izobražen, n. artes bonas, praecipue studia litterarum Aur., pax Cererem nutrit O., loca nutriunt carmen O., impetus ille sacer, qui vatum pectora nutrit O., n. opes Val. Max., exemplis beneficentia generis humani nutritur et augetur Val. Max., n. bella Sil., decus nutribat (gl. opombo spodaj) fortuna duci Sil. je dajala, je podeljevala.

Opomba: Stara med. obl. nūtrītor V. (Georg. 2, 425). — Iz metričnih razlogov sinkop. obl. impf.: nūtrībat V., Sil., nūtrībant V.

odds [ɔdz] samostalnik
množina (često edninska konstrukcija) neenakost, različnost, razlika; premoč; nesloga, spor; verjetnost, sreča
šport prednost (slabšemu tekmecu); neenaka stava, razlika med stavo in dobičkom pri stavi

to be at odds with prepirati se s kom
odds and ends drobnarije, ostanki
to give s.o. odds dati tekmecu prednost
to lay (the) odds of 3 to 1 staviti 3 proti 1
to lay (the) long odds veliko staviti
by long odds veliko bolj
against long odds proti veliki premoči, z malo upanja na uspeh
by long (ali all) odds v vsakem pogledu
the odds are in our favour; ali the odds lie on our side mi imamo prednost
to make odds even odpraviti neenakosti
it makes (ali is) no odds nič ne de, ni važno
odds are against us izgubljamo; verjetnost, da dobimo je zelo majhna
the odds are that verjetno je, da
to receive odds dobiti prednost (pri tekmovanju)
to set at odds nahujskati
what's the odds? kaj je na tem?, to pa res ni važno!
what odds is it to him? kaj pa je to njemu mar?, kaj ga pa to briga?

òdignuti -nēm (se) vzdigniti (se): on ne odiže više od zemlje glavu; odignuti se na put odpraviti se na pot

odi|ti (-dem) odhajati

1. gehen, weggehen, fortgehen
morati oditi wegmüssen, fortmüssen
hoteti oditi wegwollen, fortwollen
moči oditi wegkönnen, fortkönnen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen, fortlassen
smeti oditi fortdürfen
oditi domov nach Hause gehen, heimgehen
oditi proč weggehen, davongehen
(odpraviti se) aufbrechen, ausziehen (um …), davongehen; brezciljno: fortwandern; (odkorakati) abmarschieren, davonziehen
po francosko oditi sich auf französisch empfehlen, auf französisch Abschied nehmen

2. s funkcije: (odstopiti) (den/seinen Hut) nehmen

3.
(on) je odšel er ist fort

odpravlja|ti (-m) ➞ → odpraviti; tehnika (korigirati) ausgleichen
ki odpravlja krče krampflösend

odpravljati glej odpraviti

odpravljati se na pot disponerse a partir

odprávljati (-am) imperf. glej odpraviti | odpravljati

odpravlja|ti se (-m se) odpraviti se (langsam) aufbrechen, Vorbereitungen treffen für die Abreise, den Aufbruch

odrin|iti² (-em) (odpraviti se) aufbrechen, sich aufmachen, sich auf den Weg machen