Franja

odpráviti (odposlati) to send off (ali away), to dispatch, to expedite, to forward; to dismiss; (ukiniti) to abolish, to annul, to suppress, to do away (kaj with something)

odpráviti sužnost to abolish slavery
odpráviti nedostatek to make good a deficiency
odpráviti otroka (splaviti) to procure an abortion
odpráviti koga (odbiti mu prošnjo) to send someone away with a refusal (ali pogovorno with a flea in his ear); to get rid of a bothersome petitioner
odpráviti se to set out (v for)
odpráviti se domov to make for home
odpráviti se na pot to set out on one's journey
ni se dal odpráviti I could not get rid of him
odpráviti koga z lepimi besedami to put someone off with fair words

of-fendō -ere -fendī -fēnsum (ob in *fendere; prim. de-fendō)

I. intr.

1. trčiti (trkati), zade(va)ti ob kaj: dens offendit solido (dat.) H. zadeva ob kaj trdega, grize v trdo, qui in tantis tenebris nihil offendat Ci.

2. metaf.
a) z zadetjem ob kaj (u)trpeti (imeti) škodo, poškodovati se (v vojni), biti poražen, doživeti (doživljati) nezgodo, ponesrečiti se: Ph., naves in redeundo offenderunt C., in quibus (sc. aquis) offendit naufraga puppis O., quoties culpā ducis … in exercitu esset offensum C. je kaj spodletelo, viri fortes in periculo offendunt Ci., Atilius offendit primo accessu ad Africam L. je imel nesrečo, apud iudices offendisti Ci. = bil si obsojen, tako tudi: cum multi viri fortes offenderint Ci.
b) zade(va)ti ob kaj (npr. ob kak zakon), (pre)kršiti kaj, (pregrešiti se) grešiti, zakriviti kaj, narediti (delati) napako, (z)motiti se, ne(je)voljo vzbuditi (vzbujati): L., in eo … offenderat, quod … N., in quo ipsi offendissent Ci., cum intellegeret se apud ipsam plebem offendisse de aerario Ci. ep.
c) spotakniti (spotikati) se ob koga, kaj, razhuditi (hudovati) se nad kom (čim), nezadovoljen biti s kom (čim), imeti komu kaj (po)očitati: Gell., si Caesarem probatis, in me offenditis C., si in me aliquid offendistis, cur non in meo capite luitur? C.; pass. brezos.: in eis offenditur Ci.
d) pohujšljiv, spotikljiv, neprimeren, nespodoben, nevšečen biti, v oči bosti, v oči biti, pozornost vzbuditi (vzbujati): Q., cum consulare nomen offenderet L., ne quid ipse offendam Ci. —

II. trans.

1. trčiti s čim ob kaj, udariti (se), zadeti (se) s čim ob (v) kaj, z zadetjem ob kaj poškodovati se, poškodovati si kak telesni del: Auct. b. Hisp., Col., Plin., Mart., Lucr. idr., pedem offendere Val. Max. ali pedem suum ad lapidem o. Vulg. udariti z nogo (ob kamen), pes offensus O. noga, s katero se je kdo udaril, o. aliquem pede Pl. zadeti koga z nogo, o. caput ad fornicem Q. udariti z glavo ob obok, capite graviter offenso L. s hudo poškodbo glave, offenso sento praebuit sonum L. ob katerega je zadel, o. lapidem Ap. ob kamen, latus Ci. poškodovati si stran (telesa), vocis offensa imago V. odbiti jek, odmev; potem sploh kak telesni del ali telo težiti, trapiti, mučiti, trpinčiti, nadlegovati, nadležen (v nadlego) mu biti: colorum claritas aciem oculorum offendit Plin., polypodion offendit stomachum Plin., corpus offensum est Cels. je oslabelo, bolno.

2. metaf.
a) zade(va)ti, naleteti (naletavati) na koga, nameriti na koga (kaj), sreč(ev)ati, naj(deva)ti koga (kaj): cum aliquem offensum forte fortunā videret N. na katerega se je bil nameril; z dvojnim acc.: Pl., omnes imparatos N., templum nondum perfectum offenderant Ci.; z adv. določilom: cum ad villam venisset et omnia aliter offendisset ac iusserat Ci.
b) žaliti, razžaliti, užaliti, prizade(va)ti, omrazíti (omráziti): O., Iust., Sen. ph., sermones … tuam existimationem … non offendunt Ci. ep., Pompeium non offendit N., ita vixit, ut offenderet sciens neminem Ci., honestius putabat offendere quam odisse T., eos splendor offendit Ci., id, quod offendit Etruscos L., o. animum alicuius Ci., offendit ea res Etruriae populorum animos non maiore odio regni quam ipsius regis L. to je razžalilo narode Etrurije, ker so sovražili kralja samega prav tako kot kraljestvo; toda offendere animum in aliquo Ci. zameriti komu; med. offendi = za zlo vzeti (jemati), zameriti (zamerjati) kaj, čemeriti se, postati (biti) čemeren, vzne(je)voljiti se nad čim: non ego paucis offendar maculis H., offendi fidis medicis H.; z ACI: ut non offendar surripi (sc. ista munera) Ph., offendebatur (ni trpel) componi aliquid de se Suet. — Od tod adj. pt. pf. offēnsus 3

1. razžaljen, užaljen, nevoljen, (vz)nejevoljen, razkačen, razsrjen: O., propter eas res fuerant tibi offensi Ci., offensā in eum militum voluntate N. vojaki so kazali svoj srd nad njim, offensus crudelitate Iust., nullis tamen offensior (po nekaterih izdajah infensior) quam vernaculis Suet.

2. spotikljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, mrzek: forma semel offensa H., o. argumentum Ci., civibus (dat.) suspectus tam graviter atque offensus Ci., populo nos offensi invisique fuimus Ci.; subst. offēnsum -ī, n spotika, pregrešek, prekršek, napaka: offensum est, quod eorum, qui audiunt, voluntatem laedit Ci.

offre [ɔfr] féminin ponudba

offre d'aide ponudba pomoči
offres d'emploi ponudbe služb
offre maximum (ali la plus élevée), minimum najvišja, najnižja ponudba
offre ferme, par écrit, sans engagement obvezna, pismena, brezobvezna ponudba
la loi de l'offre et de la demande zakon ponudbe in povpraševanja
faire, décliner une offre napraviti, odbiti ponudbo

opposition [-zisjɔ̃] féminin nasprotovanje, nasprotje, kontrast; odpor, neodobravanje, ugovor, kritika; opozicija

je n'y ferai pas opposition temu ne bom nasprotoval
faire, débouter une opposition (juridique) vložiti, odbiti ugovor
frappé d'opposition (konto) zaprt
par opposition à v nasprotju z
être en opposition avec quelqu'un biti v konfliktu s kom
pas d'opposition? ni ugovora?
les partis de l'opposition opozicijske stranke
faire opposition à un chèque preprečiti izplačilo čeka

óst (-í) f

1. (konica) punta; cuspide; pungolo, stimolo:
ost kopja, meča, trnka punta della lancia, della spada, dell'amo
zool. čelna ost rostro (del gambero)

2. pren. appunto; frecciata, stoccata:
kritična ost appunto critico
ost odbiti besedam smussare gli aculei alle parole
kritiki odkloniti ost moderare l'appunto critico

3. rib.
ost za hobotnice pulpara
ost za sipe calamariera, totanara

parade [parad] féminin

1. vojaška parada; svečanost, sijaj

2. (mečevanje) pariranje, odbijanje udarcev; ustavitev (konja)

lit masculin de parade mrtvaški oder visoke osebnosti
n'être pas heureux à la parade (sport) ne moči odbiti udarcev
faire parade razkazovati (de son savoir svoje znanje), ponašati se (de z)

pelota ženski spol žoga; nogomet; igra z žogo; klobčič; snežna kepa; cmok

pelota de goma, pelota de caucho žoga iz gume
pelota de cuero usnjena žoga
pelota de nieve snežna kepa
pelota vasca baskovska igra z žogo
echarse (ali tirarse) pelotas de nieve kepati se
hecho una pelota v klobčič zvit; oplašen
jugar a (la) pelota igrati se z žogo
rechazar (ali volver) la pelota odbiti žogo; prekrižati komu namen (račun)

ponúdba offer; bid, bidding; proffer; tender; (ženitna ipd.) overture

najnižja ponúdba (pri licitaciji za kako delo) the lowest tender
nižja ponúdba underbid
ponúdba in povpraševanje supply and demand
raziskovalna ponúdba research tender
ženitna ponúdba offer (ali proposal) of marriage
oseba, ki ji predložimo ponúdbo ZDA tenderee
predložiti ponúdbo to submit a tender
odbiti ponúdbo to turn down an offer
razpisati licitacijo za ponúdbe to invite tenders
sprejemamo ponúdbe we are open to receive tenders
staviti višjo ponúdbo to outbid

popustíti (ceno) to reduce, to rebate, to make an allowance for, to lower (a price), to deduct, to allow (ali to grant, to make) a reduction (ali concession), to lower one's figure; (bolečina, vročica) to pass off, to ease, to abate; (marljivost) to cool down, to relax, to abate, to fail, to flag; (sili) to yield, to knuckle under (ali down); (mraz) to abate; (napetost) to ease, arhaično to slake off; (veter) to abate, to subside, to calm; (struno, žico) to slacken (and lower the pitch of) a string

popustíti komu to indulge someone
ne popustíti (= odbiti) to persist in, to insist on, not to yield one iota, not to relent, not to remit a point
diciplina je popustila discipline has slackened (ali has weakened)
učenec je popustil v svoji marljivosti the pupil has been slacking
popustíti v ceni to make a reduction in the price
cene so popustile the prices have dropped (ali have come down)
nadzorstvo je popustilo control has been relaxed
nič ne popustíti v svojih zahtevah not to abate one iota of one's pretensions
od naših zahtev ne moremo popustíti we can abate none of our demands
popustíti strastem to give way to one's passions
popustíti vrv to slacken (ali to loosen) a rope

pourvoi [purvwa] masculin, juridique priziv, ugovor, pritožba

pourvoi en cassation, en nullité ničnostna pritožba
pourvoi en grâce prošnja za pomilostitev
pourvoi en Conseil d'Etat priziv na Državni svet
rejeter le pourvoi odbiti, zavrniti priziv

prêdlog (-óga) m

1. proposta; suggerimento; (v parlamentu) mozione:
dati predlog proporre, avanzare una proposta
podpreti predlog appoggiare una mozione
odbiti, zavrniti predlog respingere una mozione
na predlog su proposta
zakonski predlog proposta di legge
predlog o spremembi dnevnega reda mozione d'ordine

2. lingv. preposizione; segnacaso:
nepravi predlog locuzione prepositiva

prizív apeal

brez prizíva without appeal
prijaviti prizív to give notice of appeal
odbiti prizív pravo to dismiss an appeal (against the judgment of a lower court)
vložiti prizív to appeal, to file (ali to lodge) an appeal
vložiti prizív proti razsodbi to appeal against a verdict

próšnja petición f ; solicitud f ; ruego m ; súplica f ; memorial m

na prošnjo a ruego (de), a instancia (de), a petición (de)
prošnja za dopust petición de licencia
nujna prošnja instancia f; demanda f
prošnja za podporo (pomoč) demanda de socorro (de auxilio)
prošnja za podaljšanje róka petición (ali solicitud) de prórroga
prošnja za pomilostitev petición de gracia, recurso m de gracia
prošnja za službo demanda (ali solicitud) de empleo
imam prošnjo na Vas quisiera pedirle a usted un favor
nasloviti prošnjo na dirigir la solicitud a
obrniti se s prošnjo na hacer un ruego a
odbiti, odkloniti prošnjo desestimar una solicitud
podpreti prošnjo apoyar una solicitud
ugoditi prošnji atender (ali estimar) la solicitud, acceder a un ruego
vložiti (napraviti) prošnjo presentar (hacer), una solicitud
uslišati prošnje oír las súplicas

prôšnja (ustna) request, asking, arhaično instance; (ponižna) entreaty, supplication, appeal; (vljudna) solicitation; (nadlegovanje) importunity, badgering, pestering; (pismena) written application, petition, memorandum, arhaično memorial; demand; suit; (za oproščenje) apology

na prôšnjo at the request
na mojo prôšnjo at my request (ali arhaično instance)
na lastno prôšnjo at one's own request
nujna prôšnja urgent request
na splošno prôšnjo by public request
prôšnja za pomoč an appeal for help
prôšnja za pomilostitev plea for clemency
imam neko prôšnjo do vas I have a request to make of you, I have a favour to ask of you
napraviti prôšnjo na koga to petition someone
sestaviti prôšnjo to draw up a petition
odbiti, (zavrniti) prôšnjo to refuse (to reject) a request (oziroma an application)
prôšnje se sprejemajo do 31. 12. applications should be received not later than 31 December
ugoditi prôšnji to grant a request, to comply with someone's request
vložiti prôšnjo to file a petition, to lodge an application, to put in an application; to submit a memo (pri to)

prôšnja prière ženski spol , demande ženski spol , requête ženski spol , sollicitation ženski spol , pétition ženski spol

na prošnjo à (ali sur) la demande (ali la requête, la prière) de
prošnja za dopust demande de congé (ali vojaško) de permission
prošnja za patent demande de brevet
pisna prošnja demande écrite, requête, pétition
prošnja za pomilostitev recours moški spol en grâce
prošnja za službo demande d'emploi
imam prošnjo do vas j'ai une demande (ali une sollicitation) à vous faire, j'ai une prière (ali une requête) à vous adresser, j'ai quelque chose à vous demander
izpolniti, uslišati prošnjo, ugoditi prošnji satisfaire à, accéder à une demande, donner suite à, faire droit à, accueillir une requête (ali une demande, une pétition)
vložiti prošnjo faire, présenter, formuler, déposer une requête (ali une demande, une pétition)
odbiti prošnjo rejeter (ali repousser, refuser) une demande
odgovoriti na prošnjo répondre (ali donner suite) à une demande

recours [rəkur] masculin zatočišče, pribežališče, zavetje; priziv, pritožba; regres

en dernier recours kot zadnje sredstvo
recours en cassation, annulation, nullité ničnostna pritožba
recours en grâce prošnja za pomilostitev
recours hiérarchique službena pritožba
recours en revision priziv za revizijo
action féminin de recours tožba za povračilo, za regres
admettre un recours sprejeti priziv
avoir recours à quelqu'un zateči se h komu, prositi ga za pomoč
avoir recours à la force armée pour maintenir l'ordre uporabiti oboroženo silo za vzdrževanje reda
c'est sans recours tu se ne da nič pomagati
former, interjeter un recours vložiti priziv
rejeter un recours en grâce odbiti prošnjo za pomilostitev

redondo okrogel, zaokrožen, okroglast, obel; popoln, dovršen; jasen; ameriška španščina pravičen, pošten; sijajen; donosen

en redondo naokoli; jasno in točno
en suma redonda, en cifras redondas v zaokroženi vsoti
en redondo, no (pop) nikakor ne!
con los ojos muy redondos z izbuljenimi očmi
caer(se) redondo pasti v vsej svoji dolžini; onemeti
dar vueltas en redondo vrteti
hacer un negocio redondo napraviti dobro kupčijo, dobro se odrezati, srečo imeti
negarse en redondo gladko odbiti

resolúcija résolution ženski spol

načrt resolucije projet moški spol de résolution
predlagati (odbiti, sprejeti) resolucijo proposer ali soumettre (rejeter, adopter) une résolution

re-torqueō -ēre -torsī -tortum (re in torquēre)

1. nazaj (za)sukati, nazaj (za)viti (zavijati), nazaj obrniti (obračati), nazaj usmeriti (usmerjati), okreniti: hastam in se Cu., retorquet saepe oculos ad hanc urbem Ci.; toda: sacra retorserunt oculos O. so obrnile oči, retorquere gubernacula Plin. iun. obrniti, usmeriti nazaj proti bregu, agmen ad dextram retorquetur C. se zasuče (obrne, krene) na desno, caput in terga retorquere O., manus retortae H. roke, zvezane na hrbtu, hastam Sil. nazaj zagnati, crinem Mart. (na)kodrati, (na)kravžljati; pesn.: pantherae tergum V. ogrniti; tako tudi amictum V., retortae litore violenter undae H. odbiti, Rhoetum leonis unguibus retorquere H. pregnati, viam Cl. nazaj iti; metaf.: mentem V. spremeniti, animum ad praeterita Sen. ph. (nazaj) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na … , argumentum Ap. dokaz obrniti na nasprotno stranko (proti nasprotni stranki); tako tudi crimen in aliquem Icti. zvrniti (zvračati) na koga, scelus in auctorem Iust. zločin (smrt, ki je bila meni namenjena) odvrniti od sebe na …

2. zvi(ja)ti, (po)kvečiti, ukriviti (ukrivljati), upogniti (upogibati): gibbi retorti Lamp. pohabljeni; pren.: sermones gibberosi retorti (težavni, dvoumni) Fr.

revanche [rəvɑ̃š] féminin maščevanje, povračilo, revanša; oddolžitev, vrnjena usluga; ponovna igra po izgubijeni igri

en revanche v zameno, v nadomestilo, nasprotno, za to
à charge de revanche s pogojem recipročnosti, da se isto vrne
j'ai mal déjeuné, mais, en revanche, j'ai bien dîné slabo sem kósil, zato sem pa dobro večerjal
la moisson a été médiocre, en revanche, la récolte des fruits a été excellente žetev je bila slaba, zato pa pridelek sadja odličen
prendre sa revanche sur quelqu'un maščevati se nad kom, revanširati se komu
refuser de donner sa revanche à l'adversaire odbiti igranje revanšne partije, revanšo z nasprotnikom