Franja

pierna ženski spol noga; krača, stegno; krak

pierna artificial, pierna postiza, pierna de palo umetna (lesena) noga
pierna de bota golenica
pierna de carnero koštrunova krača
traje a media pierna kratka (ženska) obleka
a pierna suelta (ali tendida) mirno, brezskrbno, udobno
dormir a pierna suelta globoko spati
reirse a pierna suelta na ves glas se smejati
estirar la pierna umreti
eso lo hago por debajo de la pierna to je otročje lahko zame
piernas cruzadas, piernas en tijera prekrižane noge
piernas delanteras (traseras) sprednje (zadnje) noge
piernas en O krive (O) noge
las piernas del pantalón hlačnice
echar piernas oditi, pobrisati jo; bahari se
estirar las piernas sprehoditi se
hacer piernas bahati se; vztrajati pri svojem naklepu
ponerse sobre las piernas vzpenjati se (konj)

pivo samostalnik
(pijača) ▸ sörNekaj trenutkov je sedel, potem pa si je nalil kozarec piva. ▸ Néhány pillanatig elüldögélt, majd töltött magának egy pohár sört.
Pokazal jim je postopek izdelave piva in največji pivovarski muzej v Evropi. ▸ Megmutatta nekik a sörkészítés folyamatát és Európa legnagyobb sörfőzési múzeumát.
Marko pride v gostilno in naroči dve kosili in dve pivi. ▸ Marko megérkezik a vendéglőbe, és rendel két ebédet meg két sört.
Povezane iztočnice: svetlo pivo, temno pivo, malo pivo, točeno pivo, nefiltrirano pivo, pšenično pivo, Guinnessovo pivo, brezalkoholno pivo, veliko pivo

plancher¹ [plɑ̃še] masculin pòd, tla (v sobi); technique oder

plancher en mosaïque, en parquet, en planches mozaičen pòd, pòd iz parketa, iz desk
plancher roulant premični oder
plancher des vaches (figuré, familier) trdna, kopna zemlja, tla
prix masculin plancher najnižja cena
débarrasser le plancher (familier) oditi, iti ven, biti odgnan, spoden
mettre, poser le plancher položiti pòd

po³ členica

1. distributivno: je (po dva in dva je zwei und zwei, po en izvod je ein Exemplar); prihajati, vstopati: zu (po dva/pet zu zweit/fünft)

2.
po cele dni tagelang
po cele ure stundenlang
po cele tedne wochenlang
po cele mesece monatelang
po cela leta jahrelang

3. cena:
po sto tolarjev za kilogram ein Kilo zu hundert Tolar

4.
govoriti/pisati po nemško/slovensko/francosko/latinsko deutsch/slowenisch/französisch/lateinisch, auf deutsch, auf slowenisch, auf französisch, auf lateinisch
figurativno oditi po francosko sich (auf) französisch empfehlen/verabschieden

5. (na način)
po bratsko/očetovsko/prijateljsko -lich (brüderlich/väterlich/ freundschaftlich)
po moje/tvoje/Petrovo auf meine/deine/Peters Art
v kulinariki: po vrtnarsko/ mlinarsko … nach … -art
( nach Gärtnerart, nach Müllerart)

pobráti to pick up; to collect, to gather; to take up

poberi se! be off!, clear off!, be off with you!, get out!, clear out!, go away!, begone!, arhaično get you gone!
pobráti jo (figurativno) to get away, to decamp, to take to one's heels, to steal away, to go away, to slope off
vse (zase) pobráti to sweep everything into one's net
epidemija je pobrala polovico prebivalcev the epidemic carried off half of the population
pobráti davek to raise tax, to levy (tax)
pobráti šila in kopita to pack up bag and baggage, to pack up one's goods and chattels
pobráti se (oditi) humoristično to toddle
poberi se odtod! take yourself off; pogovorno scram!, beat it!

pobrati se (pobêrem se) pobirati s tal: sich aufrappeln, wieder auf die Beine kommen (tudi figurativno); (oditi) sich trollen, (popihati jo) sich auf und davon machen, sich verdrücken

počítnice (-ítnic) f pl. vacanze, vacanza; ferie; svago:
šolske, poletne, zimske počitnice vacanze scolastiche, estive, invernali
oditi na počitnice andare in ferie, andare in vacanza

pòkisnuti -nēm
1. zmočiti se, postati moker: sav je pokisao do kože
2. otići kao pokisao pas, pokislo pseto oditi kot polit cucek

pokrénuti pòkrēnēm, pokrénuh pokrénu in pòkretoh pòkrete, pòkrēnut -a
I.
1. kreniti, premakniti: pokrenuti koga s mjesta; pokrenuti vojsku; pokrenuti krake oditi; led se pokrenuo zadeva se je končno premaknila
2. pognati: pokrenuti mašinu, stroj, divljač
3. razgibati: vjetar pokrenu granje
4. sprožiti: pokrenuti neko pitanje, problem
5. ganiti, pripraviti do: pokrenuti srce na ljubav; pokrenulo mi se srce raznežil sem se; pokrenula mi se žuč razjezil sem se
6. ustanoviti: pokrenuti novine
7. povzdigniti: pokrenuti intelektualni život
II. pokrenuti se
1. premakniti se
2. zganiti se: zub se pokrenuo zob se je zacel majati

pòkūnjen -a -o pobit, potrt, poparjen, klavrn: otići pokunjena nosa, pokunjene glave oditi z dolgim nosom, oditi žalosten, pobit

policija samostalnik
1. (organizacija; policisti) ▸ rendőrségKer ga niso mogli izslediti, so oškodovanci podjetnika prijavili policiji. ▸ Mivel nem tudták kinyomozni a hollétét, a károsultak a vállalkozó ellen feljelentést tettek a rendőrségen.Po posredovanju policije se je sin pomiril, a ne za dolgo. ▸ A rendőrség közbelépését követően a fiú megnyugodott, de nem hosszú időre.Tvoje izginotje smo javili policiji. ▸ Az eltűnésedről értesítettük a rendőrséget.
Povezane iztočnice: obmejna policija, finančna policija, avtocestna policija, tajna policija, uniformirana policija, vojaška policija

2. (policijska postaja) ▸ rendőrségNaslednje jutro se je odločila, da bo odšla na policijo in povedala, kaj se ji je pripetilo. ▸ Másnap reggel úgy döntött, hogy elmegy a rendőrségre, és elmondja, mi történt vele.V nedeljo zjutraj so na policiji prijavili tatvino kombija. ▸ Vasárnap reggel a rendőrségen bejelentették a furgon ellopását.

politesse [pɔlitɛs] féminin vljudnost, ustrežljivost; olika; vieilli rahločutnost

formule féminin de politesse vljudnostna formula (besedilo)
faire une visite de politesse à quelqu'un napraviti vljudnostni obisk pri kom
brûler la politesse nenadoma oditi brez poslovitve, ne priti na dogovorjeni sestanek

popárjen échaudé, ébouillanté ; figurativno découragé, démoralisé, abattu, déprimé

poparjena mačka se še mrzle vode boji (pregovor) chat échaudé craint l'eau froide
oditi ves poparjen (figurativno) s'en aller (ali partir) l'oreille basse

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

Portugalska samostalnik
(država) ▸ PortugáliaSopomenke: Republika Portugalska

posto² m

1. mesto:
prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
essere a posto biti urejen, v redu
essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
al posto di namesto

2. (prosto) mesto, prostor:
fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
posto barca navt. privez
posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
posto in piedi stojišče
posto a sedere sedež
posto d'onore častno mesto
posto in Parlamento sedež v parlamentu

3. voj.
posto di blocco blok
posto di comando komandno mesto
posto di guardia stražarsko mesto
posto di medicazione previjališče

4. mesto, delo, služba, funkcija:
un posto di segretario mesto tajnika
ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
mettersi a posto najti lepo delo, službo

5. kraj, mesto:
usanze del posto krajevne navade
sul posto na mestu:
recarsi sul posto oditi na mesto
conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

6. (javni) lokal:
ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

7. evfemistično stranišče:
devo andare in quel posto moram na stranišče

potího, potíhoma doucement, en secret, secrètement, en cachette , familiarno en douce, en catimini, en coulisse

govoriti potiho parler doucement
potiho oditi partir en douce, s'esquiver, s'éclipser, familiarno filer à l'anglaise
potiho se je splazil v kuhinjo il se coula dans la cuisine en cachette (ali à la dérobée)

prae-sum -esse -fuī -futūrus biti spredaj, od tod

1. biti načelnik (predstojnik, vodja, voditelj, nadzornik), načelovati, voditi, ravnati, urejati, upravljati, ukvarjati (pečati) se s čim: Col., Icti. idr., omnibus druidibus praeest unus C., praeesse populo Ci., ei provinciae S., magistratui C., Ci., severe praefuit Ci., potestati N. opravljati službo, tantis rebus N. imeti oblast (nadzor) nad tako pomembnimi zadevami, maioribus N. reševati večje naloge, artificio, studio, sacerdotio, navi faciendae ali aedificandae, agro colendo Ci., ludis faciendis L., lares praesunt moenibus urbis O. ščitijo, temeritati ali crudelitati Ci. biti glavna oseba (glavni) pri čem, posebej se udeležiti (udeleževati) česa, biti posebej soudeležen (sodelovati) pri čem; abs.: qui praesunt Varr., Ci. predstojniki, glavni, šefi.

2. occ. upravljati (voditi upravo) kot namestnik, biti namestnik: Ciliciae Cu., provinciae Ci., qui Sardibus praeerant T.; abs.: in Mediā Cu., in ea provincia triennium praeesse Ci.; (kot voj. t.t.) poveljevati, imeti (nad)poveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti (nad)poveljnik (vrhovni poveljnik): equitatui, navibus, classi C., exercitui C., N., equitum alae N., regis opibus N. kraljevim vojaškim silam, summae imperii N. imeti nadpoveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti nadpoveljnik (vrhovni poveljnik); abs.: qui praesunt N. častniki, oficirji, praeesse eā regione, in Brutiis L., Lissi C. v Lisu, Hadrumeti Auct. b. Afr., circum ea castella Auct. b. Hisp. — Od tod pt. pr. praesēns -entis

I. kot pt. osebno pričujoč, prisoten, navzoč(en), sam, osebno: in improbi praesentis imperio maiorem esse vim quam in bonorum absentium patrocinio Ci., praesentem adesse Kom., Ci., C., praesens sermo Ci. ep. usten pogovor, praesens (osebno, ustno, na štiri oči) tecum egi Ci., classem imperio praesens regebat Plin. ali praesentes invisimus L. sam(i), osebno, aliquem praesentem laudare Ci. v obraz, ob njegovi navzočnosti, virum praesentem et audientem Ci. ki je to slišal na svoja ušesa = ob njegovi navzočnosti, quaestionem habere de praesente Ci. vpričo njega; pogosto abl. abs. aliquo praesente C., Ci., N. idr. vpričo koga, praesente nobis Pl. ali nobis praesente (nam. praesentibus) Acc. ap. Non.; pesn.: praesentia ora adgnoscere V. živo lice. —

II. kot adj.

1. sedanji, zdajšnji, pričujoč, trenuten, vpričen, osorenji: hora, aetas H., virtus Cu. sodobnikov, dolor Lucr., bellum N. tedanja (relat.), verba Gell. sedaj navadne, praesenti tempore O. = in praesenti (sc. tempore) Ci. idr. zdaj, za zdaj; pogosto tudi o relat. sedanjosti = takraten, tedanji: quae praesens tempus desiderabat N., parum utiliter in praesens certamen respondit L., in praesenti gloriosum fuit N. trenutno, hipno, in praesens tempus Ci. idr. za zdaj, za takrat = in praesens Ci. idr. = ad praesens tempus Iust. ali samo ad praesens Suet., munimentum ad praesens, in posterum ultionem T.; ad praesens = dozdaj, do sedaj, doslej: Amm., in rem praesentem venire Ci., Sen. ph. ali perducere Q. napotiti se (oditi, spraviti se) na kraj sam, in re praesenti L. na kraju samem, na licu mesta; pl. subst. praesentia -ium, n
a) sedanjost, sedanje (trenutne) okoliščine (razmere), sedanji (trenutni) položaj: Cu., H., T., Suet.
b) sedanjost = dogodki sedanjosti, sedanji (sočasni) dogodki: O.

2. takojšen, takojšnji, trenuten, hipen, takoj (precej, neutegoma, nemudoma) nastopajoč (se vršeč, pri rokah), nemuden, neodlašajoč, neizogiben, neizogibljiv, neizbežen, neizbegljiv: mors Ci., Cu., V., H., praesens poena sit Ci., religio iuris iurandi spem praesentis deditionis sustulit C., metus praesentis exitus Ci., a praesenti supplicio se continere Ci., praesens diligentia consulis S., decretum L., preces Pr. (takoj za pregreškom), somnium Pl., apologus Pl. basen, ki meri naravnost na koga, pecuniam praesentem solvere Ci. takoj v gotovini (iz)plačati; tako tudi: fraudator praesens solverit Icti. ali praesenti die dari Icti. v gotovini; occ. nujen, neodložljiv, silen: ei meas praesentīs preces non putas profuisse? Ci., praesens officium Ci., iam praesentior res erat L., in praesentissimis periculis Q.

3. takoj (nemudoma) kažoč svojo moč, takoj (nemudoma) delujoč, takoj (nemudoma) učinkujoč, krepek (krepak), močen (močan), mogočen, silen: auxilium Ci., V., dignitas Ci., praesentes ad nocendum vires habere Hirt. in Ci. ep., praesens venenum Mel., Plin., praesentior medicina Col., praesentissimum remedium Col., Plin., memoria praesentior L. bolj živ, bolj svež, quo (sc. malo) non praesentius ullum V. hujše, odium amorne fuerit praesentior O., Austri praesentes H., nec praesentior illo est deus O.; z inf. imajoč moč, zmožen, sposoben kaj storiti: praesens vertere funeribus triumphos H., o diva, praesens vel imo tollere de gradu mortale corpus H.; occ. takoj (rad) pomagajoč, ki takoj priskoči na pomoč, ugodeč, ugajajoč: Ter. idr., numina V., numina vatum O., dea praesens nostro succurre labori V., praesens divus habebitur Augustus H., modo diva praesens adnuat ausis O.

4. očiten, viden, očivesten, očividen: ora V., insidiae fructus Ci. ep.

5. odločen, pogumen, hraber, smel, neustrašen: Ter., Auct. b. Alx. idr., homo O., animus Ci., V., animus praesentior L., animo praesens O., praesens ingenio Plin. ki ni nikdar ob prisotnost duha.

prázen vacío ; (izpraznjen) vacíado; evacuado ; (ničev) vano

prazne besede! ¡palabras y nada más que palabras!
prazna grožnja vana amenaza f
prazno govoričenje palabrería f
prazna stran página f en blanco
udarec v prazno golpe m de vacío
biti prazen (o stanovanju) estar desocupado (ali desaquilado)
igrati pred prazno hišo (gledališče) actuar ante la sala vacía
oditi praznih rok irse con las manos vacías
teči v prazno (teh) marchar en vacío
zadeti v prazno (zgrešiti cilj) dar en vacío

pressé, e [prɛse] adjectif iztisnjen, figuré stisnjen; nujen, presanten

pressé d'argent v denarnih težavah
citron masculin pressé iztisnjena, izžeta citrona
je suis pressé (de partir) mudi se mi (oditi)
c'est pressé to je nujno
aller, courir au plus pressé iti in opraviti najnujnejše delo
n'avoir rien de plus pressé que ... ne imeti nujnejšega dela kot ...