Franja

spongia (z inačico spongea) -ae, f (tuj. σπογγιά)

1. morska goba, spužva: Varr. ap. Non., Suet., Dig. idr., meministis tum … e foro spongiis effingi sanguinem Ci., in pulmonibus autem inest raritas quaedam et adsimilis spongiis mollitudo Ci., ceu plenam spongiam aquai siquis forte manu premere ac siccare coëpit Lucr., spongiam exprimere, detergere spongiā sudorem in facie Cels., detergere spongiā labra (sc. bovis) Col., corpus (sc. alicuius) spongiā pertergere Val. Max., spongeā frigidā cerebrum humefacere Plin., spongearum genera diximus in natura aquatilium marinorum, spongearum tria genera accepimus Plin.; pren.: quibus (sc. procuratoribus) quidem volgo pro spongeis dicebatur uti, quod quasi et siccos madefaceret et exprimeret umentīs Suet.

2. occ.
a) na paličico pritrjena in na straniščih za uporabo (= za brisanje zadnjice) obešena goba: Sen. rh., Sen. ph., Mart.
b) (kot smrtna kazen) goba, s katero so obsojencem zamašili usta in jih tako zadušili: Sen. ph.

3. metaf. (o stvareh, podobnih gobi)
a) goba = gobast izrastek: in spongea cynorrhodi Plin.
b) goba = gobast (= mehek, mehak) oklep: spongia pectori tegumentum L., spongia retiariorum Tert.; dvoumno: respondit Aiacem suum in spongeam incubuisse Augustus ap. Suet. = da se je njegov „Ajak“ (tragedija) vrgel na gobo (enako kot pravi Ajak na meč) in = da je njegov Ajak zapadel gobi (= da je izbrisan); (prim. Macr. Sat. 2, 4, 2)
c) prepleteno beluševo koreničje, prepletene beluševe korenine: Col., Plin.
d) neki na travnikih rastoči mah, menda = conferva vodni (o)krak, vodna nit: nec non et carnosa aliqua appellabimus, ut spongeas in umore pratorum enascentes Plin.
e) plovec, votlìč: ideoque tunc quae spongia sive pumex Pompeianus vocatur Vitr., id autem genus spongiae, quod inde eximitur, non in omnibus locis nascitur nisi circum Aetnam et collibus Mysiae Vitr.
f) spongiae „gob(ic)e“ = raztopljeni porozni in lomljivi železni koščki: mirumque, cum excoquatur vena, aquae modo liquari ferrum, postea in spongeas frangi Plin.
g) gobast kruh: Isid. — Vulg. soobl. sfongia ali sfungia -ae, f: Isid. — Kot nom. propr. Spongia -ae, m Spóngija, rimski priimek: Ci. ep.

spontaneity [spɔntəní:iti] samostalnik
spontanost, samohotnost, neprisiljenost, nehotnost, spontano ravnanje; neprisiljenost, naravnost

the spontaneity of his smile njegov neprisiljeni nasmeh

stand aside neprehodni glagol
stati ob strani, narediti prostor (komu)
figurativno odstopiti od, umakniti se, odreči se (komu v prid)

he might have married Mary, but he stood aside, because his brother loved her lahko bi se bil poročil z Marijo, pa se ji je odrekel, ker jo je imel rad njegov brat

Statius 3 Stácij(ev), ime sabelskega rodu; kot suženjsko ime: Ci. ep., Gell.; potem tudi ime ali priimek svobodnorojenih Rimljanov in rimsko rodovno ime. Poseb. znani so:

1. Statius Albius Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rimski vitez, ki je umoril svojega svaka in dva svojih sinov ter skušal usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi se polastil njegovega premoženja. Zato je bil l. 74 obtožen in je potem, ko se mu ni posrečilo, da bi se s podkupovanjem sodnikov rešil obsodbe, šel l. 72 v prostovoljno izgnanstvo, kjer je umrl l. 69: Ci.

2. njegov sin Statius Albius Oppianīcus je tožil Avla Kluencija zaradi podkupovanja in zastrupitve očeta, svojega očima: Ci.

3. C. Caecilius Statius, gl. Caecilius.

4. Statius Sēbōsus Stacij Seboz, prijatelj Kvinta Lutacija Katula in rimski pomorščak: Ci. ep., Plin.

5. L. Statius Murcus Lucij Stacij Murk, Cezarjev podpoveljnik, pozneje Brutov in Kasijev pristaš, usmrčen po načrtu Pompeja mlajšega: Ci., C., Vell.

6. P. Pāpinius Statius Publij Papinij Stacij, rimski epski pesnik, rojen okrog l. 45 po Kr. v Neapoli (Neapolis), kjer je tudi umrl okrog l. 96 po Kr.: Iuv.

sterílen (-lna -o) adj.

1. med. sterilizzato, sterile, asettico:
operirati s sterilnimi instrumenti operare con strumenti sterilizzati
sterilna gaza garza asettica

2. med., vet. sterile (tudi ekst.):
njegov zadnji roman je popolnoma sterilen il suo ultimo romanzo é affatto asettico

stīllō -āre -āvī -ātum (stīlla)

I. intr.

1. kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah (kapljaje, kapljajoč) padati, curljati, cediti se po čem, iz česa: Lucr., Lact. idr., vas, unde stillet lente aqua Varr., de viridi stillabant ilice mella O., nitido stillent unguenta capillo Tib., eodem ferro stillet uterque cruor Pr., per artus stillantis tabi saniem … sustulit Lucan., stillans sanies per vultus Sen. tr. Od tod adv. pt. pr. stīllanter po kaplj(ic)ah: Ambr.

2. (o stvareh, iz katerih ali po katerih se kaj cedi) curljati, kapljati, cediti se, mezeti, sluzeti iz česa; z abl.: Sen. tr. idr., culter stillans sanguine O., sanguine … stillantia (po nekaterih izdajah stellantia) sidera vidi O., stillabat Syrio … rore coma Tib., saxa … guttis manantibus stillent Lucr., sanguineis stillavit roribus arbor Lucan., stillaret paenula nimbo Iuv.; brez abl.: stillantem (sc. sanguine) pugionem tulit Ci., umida saxa, super viridi stillantia musco Lucr., ocellus stillans Iuv. krmežljavo (krmežljivo) oko, tollit stillantem … uvam Mart. sluzeči se čepek (= gnojni stržen v mandeljnih).

3. pren.: cernis … plumis stillare diem Stat. da je poln, aeque stillare illum nolo quam currere Sen. ph. da njegov govor kaplja = počasi teče. —

II. trans.

1. kaj kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah liti, po kaplj(ic)ah preli(va)ti, povzročiti, da kaj kap(lj)a ali teče po kaplj(ic)ah: stillabit amicis ex oculis rorem (solze) H., stillataque sole rigescunt de ramis electra O. z vej nakapani jantar, stillata cortice myrrha O. izcejena (scejena, nacedivša (scedivša) se) mira, Africa Hammoniaci lacrimam stillat Plin., stillatum lac Arn.

2. pren.: tuae litterae, quae mihi quiddam quasi animulae stillarunt Ci. ep. tvoje pismo, ki mi je nekoliko okrepilo (poživilo, osvežilo) življenjskega duha, stillavit in aurem exiguum de … Iuv. na uho je zašepetal.

strásten passionate; (spolno) lustful, libidinous, voluptuous

strásten kadilec cigarette fiend, inveterate smoker, chain smoker
on je strásten zbiralec znamk he is a keen philatelist (ali stamp collector)
sem strásten prijatelj nogometa I am a keen football fan
njegov brat je strásten kvartopirec his brother is a card fiend

strike^*2 [stráik]

1. prehodni glagol
udariti, dati udarec (komu), zadeti; prizadeti, napasti (o bolezni); biti (uro); odbiti z udarcem, udarjati (na boben); kovati (denar, medalje); igrati (harfo itd.); začeti (pesem, muziko); prekiniti (delo)
navtika spustiti (jadro, zastavo); podreti (tabor, šotor); potegniti (črto), prečrtati; izravnati, razati; izgladiti; izkresati (ogenj), prižgati (vžigalico, luč); napolniti; zapičiti zob strupnik v (o kači); zabosti (nož itd.), harpunirati (kita); oddajati (toploto); naleteti na, zadeti ob; udariti v (o streli); napraviti vtis, pretresti, prizadcti (koga), pasti (komu) v oči, spraviti v začudenje, osupiti; pasti (komu) na parnet, (za)zdeti se (komu); menjati, odnesti (kulise)
ekonomija zaključiti (račun); nenadoma ali dramatično (kaj) izzvati
ameriško doseči, najti, odkriti
sleng prositi (for za)
zastarelo božati, (po)gladiti z roko

2. neprehodni glagol
udariti (against ob, on na, po)
udarjati, tolči, nameriti udarec (at proti)
razbijati; stavkati; biti se, boriti se (for za)
biti, tolči (srce), udariti (strela)
navtika, vojska spustiti belo zastavo
figurativno predati se; kreniti, iti, oditi (to proti)
nenadoma začeti prodirati, prebijati se (through skozi)
(svetloba, toplota); padati (on na)
širiti roke, plavati; vžgati se (vžigalica); držati se za podlago (školjka); pihati (veter); nasesti (ladja)
medicina izbruhniti (epidemija); ugrizniti, prijeti (o ribi)
figurativno pasti v oči, biti opozorljiv (nenavaden, čuden)
ameriško, vojska biti častniški sluga

struck by a stone zadet od kamna
to strike across the fields udariti jo čez polja
to strike an average izračunati povprečje
to strike all of a heap figurativno zbegati, presenetiti, osupiti
to strike a balance napraviti bilanco
to strike a ball out of court šport suniti žogo v out
to strike a bargain skleniti kupčijo; doseči sporazum
to strike s.o. blind (deaf, dumb) z udarcem koga oslepiti (oglušiti, onemiti)
to strike a blow zadati udarec
the blow struck me silly udarec me je omamil
without striking a blow brez boja
the cold struck into my marrow mraz mi je prodrl v mozeg
to strike s.o. dead figurativno pošteno osupiti koga
to strike s.o.'s eye pasti komu v oči
to strike s.o. in the face udariti koga po obrazu
to strike into fame postati slaven
to strike s.o.'s fancy ugajati, biti všeč komu
to strike fire out of a flint izkresati ogenj iz kresilnega kamna
to strike fish s potegom zatakniti trnek v ribji gobec
he struck his fist on the table udaril je s pestjo po mizi
to strike for freedom boriti se za svobodo
to strike one's flag spustiti zastavo, figurativno predati se
to strike (into) a gallop spustiti se v dir
to be struck in a girl sleng biti zatreskan v (neko) dekle
to strike ground (bottom) zadeti ob dno
to strike one's hand on the table udariti z roko po mizi
to strike hands zastarelo udariti v roko (v znak sporazuma)
the hour has struck ura je odbila
his hour has struck njegov čas je prišel
to strike for home udariti jo proti domu
it has just struck five pravkar je ura bila pet
how does it strike you? kako se vam zdi?
an idea struck him prišel je na (neko) misel
to strike upon a good idea priti na dobro idejo
to strike a light (a match) prižgati luč (vžigalico)
lightning struck the tree strela je udarila v drevo
to strike s.o.'s name in the newspaper naleteti na ime neke osebe v časopisu
to strike oil naleteti na nafto, figurativno imeti srečo, uspeti; obogateti
they were struck with panic polastila se jih je panika
it struck me as ridiculous zdelo se mi je smešno
to strike a plan skovati načrt
to strike to the right kreniti (po poti) na desno
to strike the right note zadeti pravilen ton
to strike root pognati korenino
to strike into a run spustiti se v tek
to strike the sands nasesti, obtičati na sipini
to strike sail spustiti, zviti jadro; priznati poraz
the ship struck to the pirates ladja se je predala gusarjem
to strike a snag sleng naleteti na nepričakovano težavo
to strike tents podreti šotore, tabor
to strike terror into s.o. navdati koga z grozo (s strahom)
to strike the track iti po sledi
to strike a track nenadoma naleteti na stezo
to strike with terror napolniti z grozo
town strikes mesto se preda
to strike a vein naleteti, odkriti žilo (rude)
what struck me was... kar me je osupilo, je bilo...
to strike at the root posekati korenino, figurativno udariti na najbolj občutljivo mesto
to strike work ustaviti delo, stavkati
the wind strikes cold veter ostro brije
strike while the iron is hot kuj železo, dokler je vročc

stupéfier [stüpefje] verbe transitif omamiti; figuré osupiti, spraviti v veliko začudenje

son discours a stupéfié toute l'assistance njegov govor je osupil vse navzoče

Suētōnius 3 Svetónij(ev), ime plebejskega rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Suetonius Pavlinus Gaj Svetonij Pavlin, eden najslavnejših vojskovodij in provincialnih upraviteljev, ki se je posebej odlikoval kot pretorski legat v Mavretaniji v letih 41—42 po Kr. in kot cesarski namestnik v Britaniji v letih 59—61 po Kr.: T.

2. Suetonius Laetus Svetonij Let (Veseli), tribun 13. legije za časa cesarja Otona: Suet.

3. njegov sin C. Suetonius Tranquillus Gaj Svetonij Trankvil (Mirni), sodobnik in prijatelj Plinija mlajšega, rimski zgodovinopisec in biograf (De vita XII Caesarum): Plin. iun.

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

suppose [səpóuz] prehodni glagol
domnevati; dopustiti, sprejeti kot možno; smatrati, predpostavljati; imeti kot predpogoj (kaj)
neprehodni glagol
misliti, domnevati

always supposing s pogojem, da...
I suppose so verjetno, menda, tako mislim
Is he at home? -- I suppose so. Je on doma? -- Mislim, da je. Verjetno. Menda.
I suppose you've heard it menda (verjetno) ste to slišali
it is not to be supposed that... ni misliti, da...
I don't suppose he will come mislim, da ne bo prišel
you will come, I suppose? mislim (upam), da boste prišli?
suppose it rains vzemimo (recimo), da dežuje (bi deževalo)
suppose we went for a walk? kaj ko bi šli na sprehod?
suppose you meet me at 5 o'clock predlagam, da se dobiva ob petih
he is supposeed to be able to do it od njega se pričakuje, da bo mogel to napraviti
he was supposed to be dead mislili so (zanj), da je mrtev
you are not supposed to know everything ni ti treba vsega vedeti
why, that was to be supposed no, to se je moglo pričakovati
I suppose him to be an artist domnevam, da je umetnik; imam ga za umetnika
let us suppose that to be true domnevajmo (vzemimo, recimo), da je to res
his style of living supposes a big fortune njegov način življenja predpostavlja (da misliti na) veliko premoženje

surprise [sürpriz] féminin presenečenje, iznenadenje, osuplost, začudenje; zbeganost; prevara; nepričakovano darilo

à ma grande surprise na moje veliko presenečenje
par surprise z nenadnim napadom; nepričakovano, iznenada, nenadoma
boîte féminin a surprise(s) škatla, iz katere skoči, če jo odpremo, groteskna figura ali kak drug nepričakovan predmet
excursion féminin surprise izlet v neznano
facteur masculin surprise faktor, element presenečenja
pochette féminin surprise vrečka sladkarij, ki vsebuje nepričakovano darilo
aller de surprise en surprise ne priti (ven) iz presenečenj
attaquer quelqu'un par surprise iznenada, nepričakovano koga napasti
causer une grande surprise povzročiti veliko presenečenje
ce m'était une surprise agréable to je bilo zame prijetno presenečenje
préparer une surprise à un enfant pour le jour de sa fête pripraviti presenečenje (darilo) otroku za njegov god
prendre par surprise presenetiti
rester muet de surprise onemeti od presenečenja, začudenja

suzerain, e [suzrɛ̃, ɛn] masculin, féminin, histoire fevdni gospod

dame féminin suzeraine fevdna gospa
le vassal et son suzerain vazal in njegov fevdni gospod (sa suzeraine njegova fevdna gospa)

svetovalec samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ tanácsadóMed 15.000 možmi na šogunski strani so bile tudi enote, ki so jih usposabljali francoski vojaški svetovalci, večino so pa sestavljale samurajske enote. ▸ A 15.000 fős sógunhaderő egyes egységeit francia katonai tanácsadók képezték ki, de a többség szamurájhaderő maradt.
Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a tisztségében a császár érdekeit képviselte, és végül az egyik legközelebbi tanácsadója lett.

2. (kdor daje nasvete) ▸ tanácsadó
Skušal je biti ne samo sodelavec, pač pa učitelj, svetovalec in prijatelj. ▸ Nemcsak kolléga, hanem tanár, tanácsadó és barát is próbált lenni.
V njunih odnosih so bili trenutki napetosti, a je oče pozneje postal njegov svetovalec in prijatelj. ▸ Voltak feszültséggel teli pillanatok a kapcsolatukban, de az apja később a tanácsadója és a barátja lett.
Partner bo vaš zaupnik in svetovalec. ▸ A partnere a bizalmasa és a tanácsadója lesz.

system [sístim, -təm] samostalnik
sistem, sestav; ustroj; omrežje (prekopov, telegrafsko itd.); metoda, metodična klasifikacija; organizacija

on system sistematično
the system, this system figurativno vesoljstvo, kozmos
the system medicina organizem, telo
a system of pipes sistem cevi ali napeljav
system of roads cestno omrežje
digestive system prebavila
mountain system gorski sistem
railway system, railroad system železniško omrežje
social system družbeni sistem
nervous system živčni sestav, živčevje
solar system sončni sistem
there is no system in this way of doing nobene metode ni v takšnem počenjanju
to lack system nobenega sistema (metode) ne imeti
the poison went into his system strup je prodrl v njegov organizem

šála joke, fun, jest; sport; pleasantry; buffoonery

šále pl jokes
v šáli in jest, jestingly, in sport, for fun, jokingly
za šálo, zaradi šále for fun, by way of a joke
brez šále!, šálo na stran! joking (ali jesting) apart!
stara, obrabljena šála stale (ali ancient) joke, chestnut
nespodobna, obscena šála indecent (ali risqué, blue) joke, dirty (ali ribald, obscene) story
pisec šál za radio ali televizijo gag writer, ZDA gag man, žargon gagster
surova, neslana šála horseplay, practical joke
to ni šála (figurativno) this is no (ali not a) laughing matter
nisem razpoložen za šále I am not in the mood for trifling
on je predmet šál he is the butt (of ridicule)
z njim ni šále he is not to be trifled with
bila je samo šála it was only in (ali for) fun
govoriti v šáli to be jesting
to sem naredil za šálo I did it for a lark
on razume šálo he knows how to take a joke
on ne razume šále he can't take a joke, he's got no sense of humour
reči v šáli to say something in jest
pretiravati šálo to carry a joke too far
vzeti za šálo to treat as a joke
ni razloga za zbijanje šál there is no cause for laughter, this is no laughing matter
zbijati šále to crack jokes
zbijati šále s kom to poke fun at someone, to make merry with someone, to make sport of someone
šála leti nanj, na njegov račun the joke is on him

šele [è]

1. ne prej: erst (šele sedaj erst jetzt, nun erst); (poprej) erst, vorher noch

2. (komaj) erst, kaum (star šele deset let erst zehn Jahre alt, saj si šele prišel du bist ja kaum gekommen)

3. poudarjalno: erst (to šele je bil teater das war erst ein Theater)
kaj šele …! und gar, und erst, aber erst (kaj šele njegov brat! aber erst sein Bruder!, und gar sein Bruder!)
zdaj šele (zdaj posebno) nun erst recht, nun erst

4.
šele ko se je zgodil X: erst als, erst mit (šele ko se je zmračilo erst mit der Dämmerung)

šelè adv.

1. (ne prej) appena, solo

2. (komaj) appena:
star šele deset let di dieci anni appena

3. kaj šele (za poudarjanje) figurarsi:
kaj šele njegov brat figurarsi suo fratello
zdaj šele appena adesso

4. šele ko appena che, appena quando, non appena, solo dopo che:
šele ko se je zmračilo appena si fece buio
to bomo šele videli questo è ancora da vedere; se son rose fioriranno!

škȍlovati -ujēm (se) šolati (se): školovati se na univerzitetu: sin mu se školuje u Parizu njegov sin študira v Parizu; školovan čovjek šolan, študiran človek