Franja

ist|i (-a, -o)

1. (istoveten) derselbe (kratica : ders.), dieselbe, dasselbe
isti dan/istega dne am selben Tag
isti trenutek/isto leto im selben Moment/Jahr
isti teden/isto uro in der selben Woche/Stunde
v isti hiši im selben Haus
ob istem času zur selben Zeit
Naslov ist? Selbe Adresse?

2. (istovrsten) der/die/das gleiche
iste vrste gleichartig, einerlei, biologija artgleich
iste barve gleichfarbig
istega ranga gleichrangig
biti istega mnenja einer Meinung sein (mit), Ansichten teilen (mit)
iz istega lesa/testa figurativno vom gleichen Holz
istega pomena/z istim pomenom gleichbedeutend (mit)
v istem cenovnem razredu in derselben Preislage
z istim številom točk punktgleich (tudi šport)
istih let gleichalt(e)rig
istih misli [gleichdenkend] gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt
ostati isti cena: [gleichbleiben] gleich bleiben
|
figurativno iste sorte ptiči skupaj letijo gleich und gleich gesellt sich gern
vse meriti z istim vatlom alles nach der gleichen Elle messen
spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
ista figa dieselbe Scheiße
| ➞ → koš, ➞ → sapa

izterjav|a ženski spol (-e …) die Einbringung, die Eintreibung, die Beitreibung
pravni naslov za izterjavo dolga der Schuldtitel

izvirni (-a, -o) Original- (naslov der Originaltitel, izdaja die Originalausgabe, verzija die Originalfassung)

kick² [kik]

1. neprehodni glagol
brcati, ritati
pogovorno braniti se, upirati se (at, against)
godrnjati, ugovarjati, pritoževati se (about)
odskočiti, nazaj udariti (puška); visoko leteti (žoga)
ameriško, sleng umreti

2. prehodni glagol
brcniti; streljati (na gol); nazaj udariti, poriniti; pognati, priganjati

to be kicked out of a job biti vržen iz službe
to kick the beam biti malo pomemben
to make s.o. kick the beam izpodriniti koga
to kick back vrniti milo za drago; ameriško, sleng plačati podkupnino
sleng to kick the bucket umreti
sleng to kick to it umreti
to kick s.o. downstairs koga ven vreči, vreči koga po stopnicah
to kick s.o. upstairs odpustiti koga iz službe in dati v zameno časten naslov
to kick down the ladder pozabiti na ljudi, ki so ti pomagali naprej
to kick up dust dvigniti prah
to kick one's heels nestrpno čakati, zapravljati čas z brezplodnim čakanjem
to kick against the pricks zaman se upirati
to kick riot (ali noise, row) razburkati duhove
to kick over the traces iz ojnic skakati
to kick the wind (ali clouds) biti obešen

knéžji princier, de prince

knežje princièrement, comme un prince, en prince
knežje živeti vivre en prince
knežji naslov titre moški spol de prince

knjíga book; (nevezana) loose-leaf (ali unbound) book; (zvezek) volume

blagajniška knjíga cashbook
kuharska knjíga cookery book
Bela knjíga politika White Paper
glavna knjíga trgovina ledger
priročna knjíga handbook, manual, reference book
šolska knjíga textbook, school book
vezana (broširana) knjíga bound (stitched) book
knjíga z najboljšo prodajo (uspešnica) bestseller
zemljiška knjíga land registry, estate register
antikvarična, že rabljena knjíga secondhand book
dolgočasna knjíga a dull book
kiosk za prodajo knjíg bookstall
omara za knjíge bookcase
polica za knjíge bookshelf; pl -lves
stojalo za knjíge ZDA bookrack
naslov knjíge title of a book
razstava knjíg book exhibition
ljubitelj, zbiratelj knjíg booklover, bibliophile, bibliomaniac
izposojevalnica knjíg lending library, circulating library
vsebina knjíge contents pl, subject matter
pravica ponatisa knjíge copyright
prodajalec knjíg bookseller
darilno nakazilo za knjígo book token
pisec knjíg writer (of books), author
brati, čitati iz knjíge to read from a book
knjíga se dobro bere the book reads well
ta knjíga se dobro prodaja this book sells well
knjíga je razprodana the book is sold out
knjíga je zaplenjena the book has been seized ali confiscated
izdati knjígo to bring out, to publish a book
govoriti kot iz knjíge to speak like a book
predelati knjígo to study a book thoroughly
sedeti vedno pri (svojih) knjígah to be always poring over one's books
vnesti v knjígo to record, to enter in the book(s)
voditi knjíge to keep books
založiti (izdati) knjígo to publish, to bring out a book

knjižn|i (-a, -o) jezikovno: schriftsprachlich; Buch-, Bücher- (dar die Buchspende, fond der Bücherbestand, hrbet der Buchrücken, naslov der Buchtitel, sejem die Buchmesse, trg der Büchermarkt, ilustracija Buchillustration, izdaja Buchausgabe, premija die Buchprämie, ocena die Buchbesprechung, omara der Bücherschrank, oprema die Buchausstattung, polica das Bücherregal, Bücherbord)

kolóna (-e) f

1. (v daljšo vrsto razvrščena skupina) colonna:
kolona vojakov una colonna di soldati
kolona avtomobilov una colonna di automobili

2. pren.
peta kolona quinta colonna

3. tisk. (stolpec) colonna:
naslov čez štiri kolone titolo a quattro colonne

4. nareč. (kamnit most) ponte di pietra

5. (omejen prostor v obrazcih) colonna

6. kem. colonna:
destilacijska kolona colonna di distillazione

kontaktn|i (-a, -o) Kontakt- (lok der Kontaktring, agronomija in vrtnarstvo herbicid das Kontaktherbizid, naslov die Kontaktadresse, tehnika nastavek das Kontaktstück, kemija postopek das Kontaktverfahren, razmik der Kontaktabstand, stavek der Kontaktsatz, strup das Kontaktgift, valj die Kontaktwalze, medicina infekcija die Kontaktinfektion, medicina leča Kontaktlinse, ročica der Kontaktarm, upornost der Kontaktwiderstand, vzmet die Kontaktfeder, lepilo der Kontaktkleber, polje das Kontaktfeld)

krona samostalnik
1. (valuta) ▸ korona
2. (naglavno okrasje) ▸ koronaPreden je postal pravi car, so ga oblekli v svečano obleko, mu nadeli krono, prstan in žezlo ter mu prebrali njegove pravice. ▸ Mielőtt igazi császár lett volna belőle, ünnepi ötözetet kapott, feltették rá a koronát, felhúzták a gyűrűt az ujjára és a kezébe adták a jogart, valamint felolvasták a jogait.
3. (naslov zmagovalca na tekmovanju) ▸ korona, približek prevedka ▸ győzelemV tej sezoni je sicer Barcelona osvojila dvojno krono, saj je postala španski državni in pokalni prvak. ▸ Ebben a szezonban a Barcelonát kétszer koronázták meg, mivel spanyol országos bajnok és kupagyőztes is lett.Dvanajst jih je, dvanajst deklet, ki upajo na lepotno krono in naziv miss Slovenije 2016. ▸ Tizenketten vannak, tizenkét lány, akik reménykednek abban, hogy megkapják a szépségkirálynő koronáját, a Miss Szlovénia 2016-os címet.
4. (vladarski naslov) ▸ koronaPoraženi kralj se je moral odpovedati angleški kroni. ▸ A legyőzött királynak le kellett mondania a koronáról.
5. (vrhunec) ▸ csúcs, csúcspontOlimpijske igre so vrhunska prireditev, ki so za vsakega športnika krona njegove športne kariere. ▸ Az olimpiai játékok minden sportoló sportkarrierjének csúcspontját jelentik.Prepričan je, da so prav odličja krona vinogradniških prizadevanj. ▸ Meggyőződése, hogy a borászatban kifejtett igyekezetet a díjak koronázzák meg.
6. (del zoba) ▸ korona
7. urarstvo, pomorstvo (del ure) ▸ korona [óra része]

krvosledec samostalnik
1. (pes) ▸ vérebPsi krvosledci postajajo v zadnjem času v praksi najpogosteje uporabljani lovski psi. ▸ A vérebek lettek a leggyakrabban alkalmazott vadászkutyák a gyakorlatban.

2. izraža negativen odnos (o osebi) ▸ véreb
Njegova svetost, glavni tajnik, ki je bdel nad skrivnostmi inkvizicije in bil njen krvosledec, je meni očital, da si brezpravno pritikam plemiški naslov! ▸ Őszentsége, a főtitkár, aki az inkvizíció titkai felett őrködött és e szervezet vérebe volt, felrótta nekem, hogy jogtalanul használom a nemesi címet!

Lārs, Lārtis, m (tuj. iz etr. Larth gospod, knez) Lárs (Lárt), naslov ali priimek etrurskih knezov, npr. Lars Tolumnius Ci., L., Aur., Lars Tolumnij, kralj v Vejih, ad Lartem Porsinam, Clusinum regem L., Aremoricus Lars (= Lars Tolumnius) Aus. — Soobl. Lār, Lārtis, m le pri Char.

latus³ -eris, n (prim. lātus²)

1. stran, bok, lákotnica
a) človeškega telesa: latus offendisse vehementer Ci., cuius latus ille mucro petebat Ci., inter latera nostra sica illa versabitur Ci., lateris dolor Ca., Ci. ali laterum dolor H. zbadanje, (z)bodljaj, mutare latus V. leči na drugo stran, offendit te circumfusa turba lateri meo L., lateri adhaerere gravem dominum L. „da jim visi za vratom (diha za vrat) hud tiran“, „da jim diha silnik za tilnik“, lateri alicuius haerere ali iunctum esse Iust. držati se koga, ne ganiti se od koga, vellere latus digitis O. (po)cukati koga ob strani (da bi ga spomnil na kaj), artifices lateris O. umetniki v stranskem telesnem gibanju = baletni plesalci, baletniki, latus gladio haurire, hostis latus subiecto mucrone haurire Cu., latus ense haurire Sil., latus mucrone confossum ali transfossum Aur., dextrum latus Suet., excreverat etiam in dexteriore latere eius caro Suet., latere convulso Suet.; latus pri govornikovem telesnem gibu: laterum inflexione hac forti ac virili Ci., virili laterum flexione Ci., in dextrum ac laevum latus Q.; latus za izražanje spolne združitve: latus componere lateri Luc. ap. Non., latus et vires affere puellis O.; kot borilni t.t.: latus dare (alicui) Val. Fl. (nasprotniku) (po)kazati nezavarovano stran, izpostaviti se (mu); od tod pren.: saepe dabis latus nudum Tib., tako tudi: malo latus obdere apertum H., ne adulatoribus latus praebeas Sen. ph., imperii nudum latus ostendere Fl.; naspr. latus alicuius ali alicui tegere L., Auct. b. Alx., Suet. ali latus alicui claudere Iuv. zaslanjati (varovati) komu (levo) stran, iti komu ob (levi) strani; poseb. o varovancih, ki so spremljajoč svoje zaščitnike stopali ob njihovi levi strani: utne tegam Dumae latus? H., podobno: alicui latus dare Sen. ph. ali alicui latus cingere (o dveh ali več osebah) L., O. ali alicuius latera cingere (o dveh) L., patriciis iuvenibus latera saepire L. ograjevati (obdajati) se s patricijskimi mladeniči; preg.: tecto latere abscedere Ter. celo kožo odnesti, celo glavo odnesti; ab alicuius latere numquam discedere Ci. nikdar ne zapustiti koga, sedere ad latus praetoris Ci. sedeti ob pretorju, biti pretorjev prisednik (prim. moderni naslov „adlátus“ in sl. „pribočnik“); ab latere alicuius esse biti eden izmed spremljevalcev (prijateljev, zaupnikov, iz bližine) koga: insontes (?) ab latere tyranni L., cum ad perniciem eius etiam ab latere ipsius pecuniā sollicitaret hostis Cu. ko je skušal ljudi iz njegove okolice podkupiti z denarjem, ille tuum dulce latus Mart. ki ti je bil tako iskreno vdan; poseb. sorodstvo, zlasti stranska sorodstvena linija, stranski rod, stransko pokolenje: latus omne divinae domus Stat., a meo tuoque latere Plin. iun., ex latere uxorem ducere Paul. (Dig.), ex lateribus cognati Paul. (Dig.). stranski sorodniki.
b) živalskega telesa: cuius (sc. equi aēnei) in lateribus fores essent Ci., latera ac ventres hauribant supter equorum cornibus (sc. tauri) Lucr.

2.
a) meton. bok kot mesto, kjer je središče moči, sile, sl. kolk, ledje (ledja), pri govorniku tudi pljuča, prsi, sploh moč, sila: tu istis faucibus, istis lateribus, ista gladiatoria totius corporis firmitate tantum vini in Hippiae nuptiis exhauseras, ut … Ci., quae vox, quae latera, quae vires huius unius criminis querimoniam possunt sustinere? Ci., neque enim ex te umquam es nobilitatus, sed ex lateribus et lacertis tuis (o atletu Milonu) Ci., latera, fauces, linguam intendere Ci., vocis sonus, latera, vires Ci., cum legem Voconiam voce magna et bonis lateribus suasissem Ci. na vse grlo, na vso moč, invalidum l. O., dum … vox ac latus praeparetur Q., voci laterique consulere Plin. iun.
b) (pesn.) sinekdoha vse, celotno telo: longāque fessum militiā latus H., brevi latere ac pede longo est H. tršat, Europe niveum doloso credidit tauro latus H., metiri latus H. rast, latus summisit in herba O., latus in fulvis deponit harenis O., penna latus vestit O., latera contubernio eius defessa Suet.; tudi o osebi sami: hoc latus H. „(ta) moja glava“ = jaz (= hic ego).

3. metaf. stranica, stran, plat, bok (katerega koli predmeta, naspr. frons, tergum): latus unum castrorum C., insula, cuius latus unum est contra Galliam C., ex utraque parte lateris C. z obeh strani (sc. nekega griča), fossa directis lateribus C., latere ex utroque infraque superque Lucr., ab utroque viae latere L., Macedoniae latus, quod ab Illyrico patet L., haud procul ab latere castelli S., latus mundi H. del, latus dextrum domus H., nudum remigio latus H. ladjin bok, prora … undis dat latus V. bok, ubi pulsarunt noviens latera ardua fluctus O., si inclinata sunt et abierunt in latus (sc. navigia) Sen. ph., ab lateribus terrae Sen. ph. na straneh, l. Capitolii Suet., ex omni latere circumplexa (sc. turris) igni Gell., l. Armeniae, Ciliciae, Isauriae, Antiochiae, Alanorum Amm.; latus = stran sveta, del sveta: l. australe, occiduum, septentrionale Amm.; poseb. kot voj. t.t.
a) bok, krilo vojske: equites (naves) ad latera disponere C., ad latus apertum hostium constitui C., lateribus circumfunditur equitatus Cu., veritus, ne in frontem simul et latera suorum pugnaretur T., latus dextrum Sorapio agebat, lateraque nudantes intecta, nudatis equitatus sui lateribus Amm.; od tod: nostros latere aperto aggressi C. ali aperto latere legiones circumvenire C. ali ne aut a fronte aut ab latere adgrederentur L. ali ex lateribus aggredi S. „z boka“, sl. (z napadalčevega stališča) „v bok“, „na boku“ oz. „na bokih“, „na krilih“, a tergo, (a) fronte, (a) lateribus tenebitur, si in Galliam venerit Ci. (od) zadaj, (od) spredaj, z boka (bočno); latera = ordines (bojne) vrste: consertis lateribus Amm.; pren.: ut non tam concurrere nubes frontibus adversis possint quam de latere ire Lucr.
b) kot mat. t.t. stranica kakega geom. lika: absolutus laterum (sc. crystalli) levor est Plin., quare nascatur (sc. crystallus) sexangulis lateribus, non facile ratio invenitur Plin., triangula plus aequis lateribus quam inaequalibus Q., in data linea triangulum aequis lateribus constituere Q.

laudābilitās -ātis, f (laudābilis) hvalevrednost: Iulianus ap. Aug.; kot naslov: l. tua: Cod. Th.

lēctiō -ōnis, f (legere)

I.

1. branje = nabiranje, zbiranje: lapidum Col., cum illam per floream messem lectionis (namreč cvet(l)ic) cupiditas avocaret Arn.

2. izbira(nje), izbor, odbira(nje): quorum (iudicum) lectione duplex imprimeretur rei publicae dedecus Ci., senatorum affluentem numerum ad modum pristinum redegit duabus lectionibus Suet. —

II.

1. branje kakega spisa, čitanje, prebiranje, poseb. za zabavo ali kot del pouka: Q., ad quas (sc. rationes) ego nihil adhibui praeter lectionem Ci. ep., delectabatur … lectione librorum Ci., lectionem sine ulla delectatione neglego Ci., l. carminum Sen. ph., eiusdem libri Aug., multa lectio in subitis, multa scriptio elucet Plin. iun. načitanost, homo multa lectione exercitus Gell. ali vir plurimae lectionis Macr. (zelo) načitan, subagreste ingenium nullis vetustatis lectionibus expolitum Amm. ki ga ni izobrazilo nobeno branje starih piscev, lectioni operum tuorum operam dare Hier., lectio docet z ACI branje (starejših spisov): Macr.

2. branje, prebiranje, recitiranje: sine lectione cenare N. (med obedom se je namreč bralo), sit autem in primis lectio virilis et cum suavitate gravis Q.; occ. lectio senatūs branje, prebiranje senatorskega imenika po cenzorju; ta je v senatu najprej prebral ime prvaka senata (princeps senatūs), potem imena drugih, izpustil pa je imena nevrednežev, ki so bili tako molče pahnjeni iz senata: senatūs lectionem contentio inter censores de principe legendo tenuit L., quia ob infamem atque invidiosam senatūs lectionem verecundiā victus collega (sc. Appii Claudii, censor C. Plautius) magistratu se abdicaverat L.

3. meton.
a) berivo, berilo, čtivo, branje: l. fortior Sen. ph., genera ipsa lectionum Q., datā lectione, quae non sit intellectu difficilis Cael.
b) brano, kar se bere = izraz, beseda, besede (pl.), besedilo, odlomek, (razno) branje, način branja, odstavek ali mesto (v kakem spisu, v kaki knjigi), dokazno mesto, dokazilo: pervulgati iuris lectio vana Amm., lectiones reconditae Amm., nothae atque adulterae lectiones Arn., cum mulier diversis iuris lectionibus niteretur probare Cod. I. z raznimi mesti zakonov, falsa lectio Serv. napačno branje, varietas lectionum Cod. Th. branja, v načinu branja, obelus opponitur, ubi lectio aliqua falsitate notata est Isid. izraz, način branja; od tod pl. lectiones kot naslov knjigam = zborniki, razlage, komentarji: antiquae lectiones Gell. zbirka, razlaga starih izrazov.

Leucadia -ae, f (Λευκαδία) Levkádija, otok in mesto v Jonskem morju (blizu Akarnanije z Apolonovim svetiščem (zdaj otok St. Maura, mesto pa Leukada, sl. Levkada)): L., Mel. — Soobl. Leucas -adis, acc. -ada in -adem, f (Λευκάς) Levkáda: L. (o mestu), Plin., Leucada continuam veteres habuere coloni O., toda: pete protinus altam Leucada nec saxo desiluisse time O. (Heroid. 15, 172, o otokovem rtu). — Od tod adj. Leucadius 3 (Λευκάδιος) levkád(ij)ski: aequor, deus (= Apollo) O., Apollo Pr., quotannis tristia Leucadio sacra peracta modo O. na levkad(ij)ski način, po levkad(ij)sko (Levkad(ij)ci so namreč vsako leto s pečine vrgli človeka v morje, toda tako, da se ni ubil), Leucadium litus, vinum Plin. Leucadiēnsis -e levkád(ij)ski: ab Actio navigantes stadia circiter LX veniunt ad Isthmum Leucadiensium Hyg., quam ob rem a Corcura iubeat Action navigare, quod est e regione traductionis Leucadiensis Hyg. Subst.

1. Leucadia -ae, f
a) deklica z Levkád(ij)e, Levkád(ij)ka, naslov Turpilijeve komedije: Ci.
b) ljubica Varona Atačana (Varro Atacīnus): Varro Leucadiae maxima flamma suae Pr.

2. Leucadiī -ōrum, m Levkád(ij)ci, levkád(ij)ski otočani: L.

licenciado spuščen na prostost, odpuščen, na dopustu

licenciado m licenciat; naslov odvetnikov; učenjak; vojaški dopustnik, odpuščen vojak

Līmō³ -ōnis, m (gr. λειμών travnik)

1. Travnik, naslov izgubljenega Ciceronovega spisa: Suet.

2. Límon, rim. priimek, npr. C. Apronius Limo Gaj Apronij Limon: Asc.

Lindus (Lindos) -ī, f (Λίνδος) Líndos, mesto na otoku Rodos s slovečim Ateninim in Heraklovim svetiščem, Kleobulovo rodno mesto (zdaj Lindo): Ci., Mel., Plin., Lact. Od tod adj. Lindius 3 líndoški, líndijski: Minerva, Chares Plin., Cleobulus Aus.; subst. Lindia -ae, f Lindošánka, Líndijka, naslov Turpilijeve komedije: Non., Prisc.

Locrī -ōrum, m (Λοκροί)

1. Lókri(jci), preb. gr. pokrajine Lokride, in sicer: na severu Locrī Epicnēmidiī (Λοκροὶ Ἐπικνημίδιοι) Lokri(jci) Epiknemidijci, epiknemidijski Lokri(jci) (= „Lokri(jci) na pogorju Knémis“): Plin., na zahodu Locrī Ozolae (Λοκροί Ὀζόλαι) Lokri(jci) Ozoli, ozolski Lokri(jci): Plin., na jugu Locrī Opūntiī (Λοκροὶ Ὀπούντιοι) Lokri(jci) Opuntijci, opuntski Lokri(jci). Nom. pl. (v gr. obl. Locroe) Lókri(jci), naslov Menandrove gledališke igre: Q. — Od tod
a) subst. Locris -idis in -idos, f (Λοκρίς) α) pokrajina Lókrida v srednji Grčiji: L., Mel. β) Lókrijka: Cat.
b) adj. Locrēnsis -e lókrijski: ager Plin.; subst. Locrēnsēs -ium, m = Locrī: L.

2. Locrī z vzdevkom Epizephyrii (Λοκροὶ Ἐπιζεφύριοι) Lókri Epizefírijci (= zahodni Lokri), mesto v južni Italiji na Brutijskem, severovzhodno od Regija, naselbina ozolskih Lokrov (danes le še nekaj razvalin pri kraju Motta di Bozzano): L. Od tod preb. Locrī -ōrum, n: Ci., L. ali Locrēnsēs -ium, m: Ci., L. Lókri(jci).