Franja

push¹ [puš] samostalnik
poriv, porivanje; sunek, udarec, zbodljaj
arhitektura, geologija, tehnično horizontalen pritisk
figurativno pobuda, pogon, podjetnost, energija; trud, napor; sila, nuja, kritičen moment
vojska prodor, prodiranje, napredovanje, ofenziva; reklamna kampanja; protekcija
ameriško množica ljudi
sleng družba, druščina (tatinska, zločinska)

at a push v sili, v kritičnem momentu
at the first push na prvi mah
at one push naenkrat
to bring to the last push gnati do skrajnosti, pognati v skrajnost
when it comes to the push ko pride do skrajnosti
sleng to get the push dobiti brco, biti odpuščen iz službe
to get a job by push dobiti službo po protekciji
to give s.o. a push poriniti koga
sleng to give s.o. the push odpustiti koga iz službe
to have a push together pretepati se
to make a push potruditi se, vojska z vso silo napasti
to have another push for it še enkrat poskusiti

quarta f

1. šol. četrti razred

2. avto četrta hitrost:
ingranare la quarta dati v četrto hitrost
partire in quarta pren. kaj začeti na vso moč; koga, kaj silovito napasti

râble [rɑbl] masculin

1. (zajčji) hrbet, familier križ (pri človeku)

2. grebljica

tomber sur le râble de quelqu'un napasti koga od zadaj

rear¹ [ríə]

1. samostalnik
zadnji del, zadnja stran, ozadje
pogovorno stranišče
vojska zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica; rep (kolone)

at (in) (the) rear of zadaj, izza
at the rear of the house (zadaj) za hišo
to attack the enemy in the rear napasti sovražnika od zadaj
to bring (to close) up the rear vojska biti za zaščitnico, biti na repu kolone
to hang on s.o.'s rear pritiskati od zadaj na koga, biti komu za petami
to place (to put) in the rear postaviti v ozadje

2. pridevnik
zadajšnji, zadnji

rebato moški spol plat zvona; bobnanje k orožju; vojska nenaden napad; naval krvi

de rebato nepričakovano
dar un rebato (voj) nenadoma napasti
tocar a rebato biti plat zvona
toque a rebato plat zvona

rekórd šport record; best performance

lovec na rekórde record seeker
imetnik rekórda record holder
poskus rušenja rekórda attempt to beat the (ali a) record
imeti (držati) rekórd to hold the record
izboljšati to improve a record
napasti rekórd to attack a record
postaviti rekórd to set (up) a record
potolči rekórd to beat (ali to break), to cut a record
priznati to recognise (ali to acknowledge) a record
zrušiti rekórd to smash a record

rend^* [rend]

1. prehodni glagol
trgati, odtrgati, strgati, raztrgati; (raz)cepiti, (raz)klati (les)
figurativno (raz)cepiti, pretresti, omajati, predreti, prelomiti, razklati, preklati

2. neprehodni glagol
raztrgati se, strgati se, (raz)cepiti se, razpóčiti se, póčiti

to rend apart (asunder, in pieces) raztrgati na kose
to rend from s.o. iztrgati komu
his heart was rent with grief srce se mu je trgalo od žalosti
my mind was rent by doubts mučili so me dvomi
to rend one's hair lase si puliti
they rent the air with their cheers njihovi klici so trgali, pretresali zrak
to turn and rend s.o. nepričakovano koga napasti s psovkami, z zmerjanjem

rēsta² f voj. hist. držalo za kopje:
partire lancia in resta pren. napasti silovito, odločno se lotiti česa

retaguardia, retaguarda ženski spol vojska zadnja straža

a retaguardia z zamudo, zakasnelo
sorprender por la retaguardia od zadaj napasti

revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

en revenir preboleti (bolezen)
j'en suis revenu premislil sem si
revenir à dire pri tem ostati, da ...
quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
revenir sur sa promesse ne držati obljube
revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
revenir à l'esprit priti na um
sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
cela revient au même to pride na isto, je isto
revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
(sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
revenir à la vie ozdraveti
je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
il est revenu de tout vse mu je indiferentno
il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
il revient des esprits straši
il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti

revers [rəvɛr] masculin narobe stran (d'une étoffe blaga); hrbtna stran; druga, slaba stran; figuré (hud) udarec; neuspeh, poraz; nesreča; zavihek, rever; populaire zadnjica; sport odbitje žoge z desno roko na levi strani telesa

revers (de fortune) udarec usode
revers de la main hrbet roke
revers de la médaille (figuré) druga plat medalje, neprijetna stran kake stvari
revers pluriel militaires vojaški porazi
coup masculin de revers udarec, klofuta s hrbtom roke
pantalon masculin, bottes féminin pluriel à revers hlače, škornji z zavihki
smoking masculin à revers de soie smoking s svilenimi reverji
il a éprouvé, essuyé de cruels revers prestal je težke udarce (usode)
prendre à revers napasti od zadaj ali z boka (tudi figuré)

reverse¹ [rivə́:s] samostalnik
nasprotje, nasprotna stran; ovira; zadnja stran (kovanca); zla usoda, nesreča, nezgoda
vojska poraz (tudi figurativno)
avtomobilizem povratna vožnja, vožnja nazaj

the reverse of nasprotno od
its reverse nasprotno (od tega)
much the reverse popolnoma nasprotno
quite the reverse prav nasprotno
written in reverse (pisan) v zrcalni pisavi
reverse of fortune udarec usode
a face the reverse of attractive vse prej kot prikupen obraz
to have reverses imeti denarne izgube
to take in reverse vojska napasti v hrbet
your words are the reverse of encouraging vaše besede so vse prej kot ohrabrujoče
to meet with a reverse doživeti, pretrpeti poraz

round on prehodni glagol
zmerjati, oštevati, psovati
sleng prijaviti, ovaditi, denuncirati (a complice sokrivca)

to round on s.o. planiti na koga, nenadoma napasti koga, pasti komu v hrbet

Rücken², der, (-s, -) hrbet (tudi Anatomie); (Rückenseite) hrbtna stran; Geographie von Bergen: sleme; Baukunst, Architektur bei Gewölben: teme; Sport Schwimmen: hrbtno; verlängerter Rücken podhrbtišče/tam, kjer hrbet izgubi pošteno ime; einen breiten Rücken haben imeti širok hrbet; den Rücken stärken/steifen podpirati (koga); den Rücken decken/freihalten kriti hrbet (komu); den Rücken freihaben imeti proste roke; den Rücken kehren obrniti hrbet (komu, čemu); den Rücken beugen ukloniti se; auf den Rücken legen figurativ premagati, prekositi; auf dem Rücken liegen lenariti; hinter dem Rücken za hrbtom ( tudi figurativ ); in den Rücken fallen napasti od zadaj, figurativ skočiti v hrbet; mit dem Rücken zur Wand/an der Wand stehen/kämpfen: biti potisnjen ob zid; kalt/heiß über den Rücken laufen, kalt/heiß den Rücken hinunterlaufen mrzlo/vroče spreletavati/spreleteti (po hrbtu)

run in neprehodni glagol & prehodni glagol
priteči v
pogovorno oglasiti se, priti na kratek obisk (to s.o. h komu)
pogovorno prijeti, aretirati, zapreti koga; iti v brzino; uteči (nov stroj, avto); zagotoviti izvolitev (kandidata); biti podedovan (talent itd.)

to run in to (on) napasti, naskočiti, skočiti na
to run in with trčiti v, z

sail² [séil] neprehodni glagol
jadrati, odjadrati, odpluti, pluti, potovati z ladjo; drseti, plavati po zraku, leteti (ptice, oblaki, letalo); odplavati (o ribah)
figurativno dostojanstveno hoditi (zlasti o ženskah)

to sail along the coast pluti vzdolž obale
to sail under convoy pluti v konvoju
she sailed into the room sleng "priplavala", dostojanstveno je prišla v sobo
prehodni glagol
prejadrati, prepluti; preleteti; krmariti, upravljati (z ladjo); manevrirati (zjadrnico)

to sail near the wind sleng, figurativno povedati "tvegano" zgodbo; biti komaj še na robu poštenega ravnanja
to sail the Seven Seas prepluti vsa morja
to sail into s.o. sleng začeti zmerjati koga, napasti koga

sbarra f

1. pregrada; drog:
le sbarre del passaggio a livello pregrade železniškega prehoda
essere dietro le sbarre pren. biti zaprt, v zaporu

2. pregrada (v sodni dvorani):
alla sbarra na sodišču
mettere qcn., qcs. alla sbarra pren. koga, kaj ostro napasti, kritizirati

3. ekst. drog, palica:
la sbarra del timone navt. krmilni drog

4. šport drog (orodna telovadba); ročaj (dviganje uteži)

sferrare

A) v. tr. (pres. sfērro)

1. sneti konju podkev

2. sneti, odstraniti, vzeti verige

3. pren.
sferrare un calcio brcniti
sferrare un pugno udariti (s pestjo)
sferrare un assalto napasti, sprožiti napad

B) ➞ sferrarsi v. rifl. (pres. mi sfērro)

1. zbositi se

2. zagnati se, vreči se na koga

sīgnum (stlat. sei(n)gnom) -ī, n (domnevno etim. povezan s secāre; po drugih (starejših) razlagah iz kor. *sequ̯- videti, kazati = dati videti, naznanjati, reči; prim. in-quam in stlat. īn-seque; prim. tudi CIL I2 388)

I.

1. (vrezano, vrisano, včrtano, vžgano ipd.) znamenje, znak, vrèz, vrezína, zaréza, vtís(k): iaculo mihi vulnera fecit: signa vides, apparet adhuc vetus inde cicatrix O., pecori signum imprimere (vžgati) V., incomptis allinet atrum traverso calamo signum H. črto, sequi signa pedum O. ali nulla ad speluncam signa ferebant V. koraki, stopinje, stope, imponere fronti immortale signum (sc. crucis) Lact., crucis signum impingere in labris Hier. narediti križ na ustnicah (čez ustnice), prekrižati ustnice; metaf. znamenje (po katerem se kaj (s)pozna), znak, priznák, značilnost, obeležje, starejše belèg: Corn. idr., ut signa indicant, hi coniecere verba inter sese acrius Afr. ap. Non., num eius color pudoris signum usquam indicat? Ter., ut eum adducam et signa ostendam haec (sc. crepundia) Ter., quae adsolent quaeque oportet signa esse ad salutem Ter., signum est, quod sub sensum aliquem cadit et quiddam significat, quod ex ipso profectum videtur Ci., si signa et notas ostenderem locorum Ci., ad prima ac dubia signa veris L., signum libidinis, luxuriae N., videt ire iuvencam nullum servitii signum gerentem O. = jarma, morborum … te signa docebo V., multa signa dederat, quam ob rem responsurus non videretur Ci., laesi dat signa rubore pudoris O., parva dare mutato signa colore Pr. na obrazu kazati znamenja notranje žalosti, signa mortis dare Lucr., signa doloris ostendere Ci., signa timoris mittere C. kazati, loqui nutu et signis, dicere aliquid signo O., dicam signa tibi, tu condita mente teneto V., ponere signa novis praeceptis H. nove nauke z znamenji (= mnemonično) vtisniti si v glavo, rem aliquam signis colligere Q., scutum illud signi gratiā positum Q.

2. occ.
a) znamenje (dano, da naj se kaj stori ali opusti), znak: oculis mihi signum dedit, ne se appellarem Pl., ego ero post principia; inde omnibus signum dabo Ter. signum dare cantandi Ci.; poseb. pri dirkah v cirkusu od pretorja ali konzula z zastavo (mappa) dano znamenje, da naj se vozovi spustijo v dirko: signum mittere Enn., signum dare mittendis quadrigis L.; kot voj. t.t. α) signum proponere L. natakniti (razviti, razobesiti) znamenje za bitko (= rdečo zastavo) (sc. nad vojskovodjevim šotorom), belli signum ab arce efferre V. na gradu razviti znamenje vojne (= rdečo zastavo). β) (še pogosteje) na vojskovodjevo povelje s kakim trobilom (rogom, trobento, trombo, trobo) dano znamenje, znak: audit … signa sequentum V., signum accipere S. znamenja, rogove, nostri acriter in hostem signo dato impetum fecerunt C., milites Iugurthini signo dato castra hostium invadunt S., cohorti suae … dat signum, ut, quem suorum fugientem viderint, pro hoste habeant L., signum accipere S., exspectant signum intenti V., signum tubā dare Ci., C., S., dare signum proelii committendi C., dare signum recipiendi C. ali receptui signum dare L., Cu., Auct. b. Alx. ali signo in receptum dato Amm. znamenje za umik (na umik, k umiku), signum proelii exposcere C., signa, quae receptui canunt Ci. rogovi, ki dajejo znamenje za umik, signa canere (= canebant) S. rogovi so zveneli, rogovi so se oglašali (glasili), signa canere iubet S. da naj zazvenijo rogovi, naj rogovi dajo znamenje za spopad, institutum est, ut signa undique concinerent C., ubi signa concinuissent L. ko bodo zazvenela znamenja, ko bodo rogovi dali znamenje za napad.
b) vojaško geslo, parola: cedo signum Pl., classica iamque sonant; it bello tessera signum V., tacitum dat tessera signum Sil., signum poscere Suet. zahtevati, hoteti vedeti, signum more militiae excubanti tribuno dedit „Optimae matris“ T. ali signum excubanti tribuno dedit „Optimam matrem“ Suet. geslo „najboljša mati“, signum patenti „Priapum“ aut „Venerem“ dare Suet. geslo „Priap“ ali „Venera“, signo „Felicitatis“ dato Auct. b. Afr. geslo „Sreča“; metaf.: tu illam (sc. virtutem) iubes signum petere Sen. ph. = da bodi (naj bo) podložna višjemu.
c) α) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor, (legijski) orel večjih vojaških oddelkov (legij idr.): signa militaria C., L., H., Col., Plin., signa legionum fulgentia L., signo amisso C., ante signa militibus praegredi L., militare sub signis L., templis Parthorum signa refigit H., defigunt vallo infelicia signa Sil., signa nunc resistentia deseruntur ab antesignanis, nunc inter suos manipulos recipiuntur L., at infestis prope signis inferuntur Galli [in] M. Fonteium Ci., et centum puer artium late signa feret militiae tuae (sc. Veneris) H. = bo v tvoji službi čast delal tvojim zastavam, bo v tvoji službi širil tvojo oblast. Rekla: signa sequi S., L. v urejenih vrstah korakati; signa subsequi C. iti za znamenji (zastavami, praporji), slediti znamenjem (zastavam, praporjem); non signa, non ordines servare S., Veg. ne držati se niti zastav niti redov; signa relinquere S. L. ali ab signis discedere C., L., Front. ali dilabi ab signis L. zapustiti znamenja (zastave, praporje), pobegniti, uskočiti; signa ferre C., L. ali movere (e castris) L. ali tollere C., L. epit., Auct. b. Alx. dvigniti (dvigati) se, pripraviti (pripravljati) se na odhod, odriniti (odrivati) = signa vellere L., V. ali convellere L. ali revellere Lucan. = zastave izdreti (izdirati) iz zemlje = pripraviti (pripravljati) se na odhod; signa ferre in hostem L. iti (stopati, korakati, pomikati se) proti sovražniku; signa constituere C., zastave zasaditi v zemljo = ustaviti se, ukazati (veleti) ustaviti se; signa conferre zastave postaviti skupaj, zastave združiti na enem mestu, strniti se, zgrniti se, zbrati se: Ci., L., signis collatis V. strnjeni za (na) boj, signa conferre ad aliquem L. združiti (strniti) se s kom, pridružiti se komu; toda signa conferre cum aliquo ali in aliquem spoprije(ma)ti se s kom, spopasti (spopadati) se s kom, sprije(ma)ti se s kom, napasti (napadati) koga: cum Alexandrinis Ci., cum hoste L., in laevum cornu L.; od tod collatis signis certare (dimicare) L. ali superare hostem Ci. v pravi (redni) bitki; pren. = spustiti (spuščati) se s kom v prepir, zače(nja)ti prepir s kom: Ci. ep., nunc nos conlatis signis depugnabimus Pl.; signa inferre pomakniti (pomikati) se naprej v napad, napasti (napadati): infesta patriae signa a Brundisio inferebat Ci., milites signa inferre iussit C., iubet signa inferri consul L., ipse redintegrato clamore infert acrius signa L., inferre signa portae (dat.), trepidantibus L. ali dictator dextro cornu adversus Faliscos, sinistro contra Veientem Capitolinus Quinctius intulit signa L. ali in hostes C. pomakniti (pomikati) se proti komu, iti proti komu, iti nad koga, napasti (napadati) koga, eo signa inferri Caesar … iubebat C.; signa proferre L. naprej korakati, naprej se pomakniti (pomikati); signa reffere L. umakniti (umikati) se; toda: aspice … referentem signa Camillum V. vračajočega (rimska) bojna znamenja (ki so jih Galci zaplenili v bitki ob Aliji); signa transferre ali circumagere L. obrniti se; signa vertere (po nekaterih izdajah obvertere) in aliquem L. obrniti se proti komu; signa convertere obrniti se: L. ali zaviti, skreniti, zakreniti: C.; signa habere L. taboriti; signa figere ali locare Amm. utaboriti se; sub signis ducere legiones Pl., Ci. ep. ali urbem intrare sub signis L. v urejenih vrstah, quingenti Pannonii, nondum sub signis T. (še) neurejena tolpa; ad signa convenire C. hiteti k zbirališčem. β) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor manjših vojaških enot (kohort, manip(u)lov) (naspr. aquila legijski orel): Varr., Amm., cum signa militaria, cum aquilam illam argenteam, cui ille etiam sacrarium scelerum domi suae fecerat, scirem esse praemissam Ci., circumdatum aquilis signisque in tribunal ferunt T., aquilae certe ac signa, pulverulenta illa et cuspidibus horrida, unguuntur festis diebus Plin., aquilas et signa Romana … adoravit Suet.; od tod meton. enota, krdelo, četa, kohorta, manipel (manipul) idr.: Auct. b. Hisp., octo cohortīs in fronte constituit, reliquarum signa in subsidio artius conlocat S., terror … signa primo Latinorum turbavit L., signa ordinesque turbarunt L., ad prima signa L. pri prvem vodu, ante signa L. pred vodom, post signa L. za vodom, cum unius signi militibus pergit ire ad urbem L.
d) znamenje prihodnjega (prihodnosti), predznamenje, napoved, svarilo: Cels., Amm. idr., obiecto signo … ne committeret proelium Ci., medici signa habent ex venis Ci., haec ante exitium primis dant signa diebus V., Tellus et Iuno dant signum: fulsere ignes V., nobis prospera signa dedit O.
e) znamenja = dokazni razlog, dokazilo, dokaz: de ea re signa atque argumenta paucis verbis eloquar Pl., signa omni luce clariora Ci., cum res ipsa tot tam claris argumentis signisque luceat Ci., signa falsi accusatoris Cu., signa rerum Q. stvarni dokazi (naspr. argumenta razlogi); hoc (quod) signum est ali nam. tega hoc (id) signi est (erit), oboje pogosto z ACI to (kar) je (bo) v dokaz, kar rabi (bo rabilo) v (kot) dokaz (dokazilo), kar dokazuje: magnum hoc quoque signum est dominam esse extra noxiam Ter., quod est signum aut nullam umquam inter eos querimoniam intercessisse aut … N., quae signa sunt omnia non mediocri quodam consilio naturam mundi administrari Ci., hoc signi erit, ubi calx cocta erit: summos lapides coactos esse oportebit Ca., hoc est signi: ubi primum poterit, se illim subducet scio Ter., id erit signi me invitum facere Ci.; tako tudi: quid signi? Ci., nil tamen est signi mixtas potuisse creari inter se pecudes compactaque membra animantum Lucr. —

II.

1. podoba, upodobitev, poseb. božanska, kip: signa domi pro supellectile statuere Ci. ap. Prisc., signum in fano Veneris Pl., signum pictum pulchre Pl. lepa slika, ut enim pictores et ii, qui signa fabricantur Ci. in kiparji, nego in Sicilia tota … fuisse … signum ullum aëneum, marmoreum, eburneum Ci., equus ante signum Iovis Satoris concidit Ci., nam domum aut villam exstruere eam signis aulaeis alieisque operibus exornare S. fr., signum Minervae L., signa patriorum deorum O., surgere signa solent O. podobe na gledaliških zastorih, aspera signis pocula V. z reliefnimi (vzboklimi) podobami, crater impressus signis V., pallam signis auroque rigentem et circumtextum croceo velamen acantho V. štrleča (strčeča) od zlatih podob, prevezena z zlatimi podobami, z izvezenimi zlatimi podobami, aënea signa H., aëna signa Lucr., statuas, signa, picturas commendet Plin. iun.

2. occ.
a) pečatna podoba, grb: est vero … notum quidem signum, imago avi tui Ci., litteras publico signo obsignare Ci. z državnim grbom; meton. pečat: litterae integris signis Ci., tabulae maximae signis hominum nobilium consignantur Ci., et signo laeso non insanire lagoenae H., imprimat his, cura, Maecenas signa tabellis H., impressis signis pacta conventaque custodire Sen. ph., volumen, quod sub signo habeo Ci. ep., signum (sc. epistulae) detraxit N., signum adulterinum L.
b) metaf. nebeško znamenje, ozvezdje, zvezda: signa omnia stellaeque Ci., signorum ortus et obitus Ci., signorum ortus speculamur et obitus V., tum Noctem Noctisque orientia signa Idaeumque Iovem Phrygiamque ex ordine matrem invocat V., taciturna noctis signa H., si luna defecisset in signo Leonis Ci. v znamenju leva, signum brumale Ci. „zimsko znamenje“ = znamenje (ozvezdje) kozoroga, signum pluviale capellae O., cum sol duodena peregit signa O. živalski krog, zodiak, zverokrog, caeli subter labentia signa Lucr., astrorum micantium splendentia signa Lact.

simulātiō -ōnis, f (simulāre)

1. pretvarjanje, pretvara, pretveza, hlinjenje, hlimba, hinavščina, hinavstvo, licemerje, licemernost, omama, slepilo, slepitev, slepljenje, prevara, videz, umeten vtis, lažno (izmišljeno) stanje, iluzija, simulacija (naspr. veritas): Ter., Sen. ph., Q., simulatio ficta Ci., ex omni vita simulatio dissimulatioque tollenda est Ci., artificio simulationis eruditus Ci., si qui simulatione et ficto sermone et voltu stabilem se gloriam consequi posse rentur, vehementer errant Ci., perfidiā et simulatione usi L.; v pl. = sposobnost pretvarjanja (hlinjenja, hlimbe), pretvarjanje, hlinjenje, pretvarljivost, hlinljivost, hlinjenost: Plin. iun., simulationum falsa (n. pl.) T., illa simulationum nescia T. ki se ne zna (ni znala) pretvarjati, ki ne pozna (ni poznala) pretvarjanja, ki ne zna (ni znala) hliniti; occ. kot ret. figura pretvarjanje, pretvara = tanek (prefinjen, rafiniran) po(d)smeh, ironija: εἰρωνεία est simulatio M.

2. hlinjenje = pretveza, videz, slepilo, slepitev; večinoma z objektnim gen.: Plin. iun. idr., simulatio prudentiae Ci. navidezna modrost, virtutis Ci., ne aequitatis simulatione fallamur Ci., gladiatores emptos esse Fausti simulatione Ci. na videz (navidezno) za Fausta, legis agrariae simulatione Ci. pod pretvezo, hostium simulatione Ci. s posnemanjem sovražnikov, pod pretvezo, da gre za sovražnike, simulatione Parthici belli C. pod pretvezo, eādem usus simulatione itineris C. še zmerom pretvarjajoč se (hlineč), kakor da odhaja (bi odhajal), per simulationem vulnerum C. delajoč se (pretvarjajoč se, hlineč), kakor da so (bi bili) ranjeni, simulatione moenium occupandorum C. kakor da mislijo napasti zidovje, qui suum timorem in rei frumentariae simulationem … conferrent C. ki se izgovarjajo s tem (ki v izgovor navajajo), da se bojijo pomanjkanja živeža, iuvenis longe alius ingenio, quam cuius simulationem induerat L. vse drugačnega značaja, kot ga je navidezno kazal, provocare arma Romana simulatione numinum ausus est T. češ da hočejo to bogovi.