Franja

Zadetki iskanja

  • oscillatiō -ōnis, f (oscillāre) guganje, zibanje, nihanje: itaque scit eius dies feriatos liberos servosque requirere eum non solum in terris, sed etiam qua vide[n]tur caelum posse adiri per oscillationem, velut imaginem quandam vitae humanae, in qua altissima interdum [ad infima], infima ad summum efferuntur Fest., oscillatione ludere Petr., dies festus oscillationis Hyg. (praznik, ki so ga v Atenah vpeljali na čast Erigoni).
  • pára1 (denar)

    plačati dolg do zadnje párae to pay one's debt down to the last farthing
    niti (prebite) párae nimam I am penniless
    prebite párae ne vreden not worth a damn (ali a hoot), not worth a tinker's curse (ali VB cuss, ZDA dam(n)), žargon worth damn all
  • pauci-loquium -iī, n (paucus in loquī) malobesednost, redkobesednost (naspr. multiloquium): hoc, pauciloquium, rursum idcirco praedico, quia nullus usquam amator adeos[t] callide facundus, quae in rem [in]si[n]t sua[m] ut possit loqui Pl.
  • persolla -ae, f (demin. k persōna) šemica, kot psovka = šema, spaka: tu n' etiam cum noctuinis oculis „odium“ me vocas, ebriola persolla, nugae? Pl.
  • pik|ec2 moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo
    črni pikec die Anthrak(n)ose
  • pīlum -ī, n (osnovna obl. *pi(n)slom iz pīnsere phati; prim. gr. πίσσω, πτίσσω)

    1. možnarski kij, možnarsko tolkalo, možnarski tolkač: Ca., Plin.

    2. metaf. metalno kopje rimske pehote, 2,5 m dolgo, z lesenim držalom in dolgo železno konico: Ci., L. idr., pila conicere, mittere, emittere C., pila muralia C. kopja, z obzidja metana na oblegovalce, pila Horatia L., Pr. horacijska kopja, kopja Horacijev (neki prostor v Rimu ob Foru, kjer so na stebru visela kopja Horacijev; prim. pīla2); preg.: pilum inicere alicui Pl. začeti boj s kom.
  • pīnsō2 (pīsō) -āre (—) -ātus = pī(n)sō -ere: ut (sc. far) in pistrino pisetur (po nekaterih rokopisih pinsetur) ac torreatur Varr., decuria hominum inducta ligneis vectibus pisant materiam Vitr., herba plantago pisata cum axungia Ap. h., sal in pila pisatum Fest.
  • píuă píve f možnar
    a bate apa-n piuă mlatiti prazno slamo
  • pollinctor (pollīctor) -ōris, m (pollingere) umivalec in mazilec mrličev (trupel), urejevalec (oskrbovalec) mrličev (trupel), mrličar: Tert., ecquis currit polli[n]ctorem accersere? Pl., propterea apud vos dico confidentius, quia mihi pollinctor dixit qui eum pollinxerat Pl., propter cunam capulum positum nutrix tradit pollictori Varr., itaque si plures dies inter medici discessum et adventum pollictoris interfuerunt, et id aestate, videas Varr., iam scrobe, iam lecto, iam pollinctore parato Mart., si libitinarius servum pollinctorem habuerit Ulp. (Dig.); occ. pogrebnik, pogrebec: Vulg.
  • Pōlliō (Pōliō) -ōnis, m Pólio (Polión), priimek več rimskih rodov. Poseb. znana sta

    1. C. Asinius Pōlliō (tudi Pōlio) Gaj Azinij Polio(n), rimski državnik, vojskovodja, zgodovinopisec, pesnik, kritik, ustanovitelj prve javne knjižnice, Avgustov, Horacijev in Vergilijev prijatelj. Kot Cezarjev pristaš je sodeloval v bitki pri Farzalu, po Cezarjevem umoru je stopil na Oktavijanovo stran, bil l. 40 konzul in l. 39 je triumfiral nad Ilirci; po tem triumfu je živel umaknjeno kot zasebnik in umrl l. 4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. (Dial.), Cat., Plin., Vell.

    2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), eden od šestih kasnejših rimskih zgodovinopiscev, avtor zgodovine cesarstva od cesarja Hadrijana (vladal 117—138 po Kr.) do cesarja Karina (vladal 283—285 po Kr.): Vop.
  • polprevodnik [ó] moški spol (-a …) fizika der Halbleiter
    polprevodnik n der n-Halbleiter, der n-Leiter
    polprevodnik p der p-Halbleiter, der p-Leiter
  • Polym(n)ēstōr -oris, acc. -em in -a, m (Πολυμ(ν) ήστωρ) Polim(n)éstor, kralj Bistonov v Trakiji, Priamov zet, Ilionin mož: O., Hyg., Serv.; prim. Polydōrūs.
  • pomanjkanj|e2 srednji spol (-a …) česa: der Mangel; (izpad) das Fehlen, das Nichtvorhandensein; (nezadostne količine) die Knappheit (von), der [Engpaß] Engpass (v preskrbi [Versorgungsengpaß] Versorgungsengpass); die Verknappung (von); die -knappheit (denarja Geldknappheit); die -losigkeit (domišljije Phantasielosigkeit, občutka Instinktlosigkeit, stila Stillosigkeit, spoštovanja Respektlosigkeit, teka Appetitlosigkeit, zanimanja Interesse(n)losigkeit); die -armut (idej Ideenarmut, kapitala Kapitalarmut, stikov Kontaktarmut, vode geografija Wasserarmut)
    pomanjkanje kulture die Unkultur
    der -mangel (apnenca Kalkmangel, beljakovin Eiweißmangel, časa Zeitmangel, denarja Geldmangel, deviz Devisenmangel, dežja Regenmangel, goriva Brennstoffmangel, hormonov Hormonmangel, hrane Nahrungsmangel, inzulina Insulinmangel, kalcija Kalkmangel, kisika Sauerstoffmangel, kisline Säuremangel, materiala Materialmangel, osebja Personalmangel, barvila Farbstoffmangel, prostora Raummangel, Platzmangel, soli Salzmangel, spanja Schlafmangel, svetlobe Lichtmangel, učiteljev Lehrermangel, vitaminov Vitaminmangel, vode Wassermangel, zraka Luftmangel, železa Eisenmangel)
    … pomanjkanja Mangel-
    (bolezen die Mangelkrankheit, Mangelerkrankung, simptom die Mangelerscheinung)
    zaradi pomanjkanja česa: mangels (des), aus Mangel (an)
    zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
    zaradi pomanjkanja dokazov pravo aus Mangel an Beweisen
  • Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:

    1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.

    2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.

    3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.

    4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.

    5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.

    6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.

    7. Pompeia Pompêja
    a) soproga Publija Vatinija: Ci.
    b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
    c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.

    8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.

    9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. Adj.

    1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).

    2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell.
  • porcīnārius -iī, m (porcinus) svinjski trgovec, trgovec s svinjami (prašiči): quanta pernis pestis veniet, quanta labes larido, quanta sumini absume[n]do, quanta callo calamitas, quanta laniis lassitudo, quanta porcinariis Pl.
  • Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

    1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.

    2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.

    3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

    4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.

    5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.

    6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši).
  • porcus -ī, m (iz indoev. *pork̑o- prašič; prim. gr. πόρκος prasec, sl. prasec, prase, prašič, stvnem. far(a)h prasec, lit. paršẽlis = stvnem. farhilī(n) = nem. Ferkel pujsek, prašiček)

    1. prasec, prašič, prase, pujs, svinja: Ca., Col., Plin. idr., p. femina Ci. prasica, svinja, porcus lactens Varr. sesno prase, Troianus Macr. = z drugimi živalmi polnjen prašič (kot jed); kolekt.: villa abundat porco Ci.; kot psovka (debeluhom in lagodnemu življenju) prase(c), prašič(ek), pujs = ožrljivec, požrešnež, uživač, gurman, sladokusec: porcus Umber Cat., Epicuri de grege porcus H.

    2. metaf.
    a) žensko (deviško) spolovilo: nam et nostrae mulieres, maxime nutrices, naturam qua[m] feminae sunt in virginibus appellant porcum, et Graecae choeron, significantes esse dignum insigne nuptiarum Varr.
    b) porcus marīnus, tudi samo porcus morska svinja, morski prašič, neka morska riba (prim. gr. πόρκη ostriž): Plin.
    c) kot voj. t.t. porci caput „svinjska glava“, neka klinasta bojna razporeditev: acriter imminentes desinente in angustum fronte, quem habitum caput porci simplicitas militaris appellat, impetu disiecit Amm.
  • pospeš|evati (-ujem) pospešiti

    1. pri gibanju, reakcijo: beschleunigen

    2. (podpirati) fördern (tudi denarno), (dajati ugodnosti) begünstigen; (podpirati razvoj, nadaljevanje) vorantreiben, voranbringen; proizvodnjo: ankurbeln
    ki pospešuje: inflacijo inflationstreibend
    prodajo verkaufsfördernd
    medicina izločanje seča harntreibend
    izločanje mleka milchtreibend
    izločanje sluzi schleimlösend
    izločanje žolča galle(n)treibend
    prebavo verdauungsfördernd
    prekrvitev durchblutungsfördernd
    strjevanje gerinnungsfördernd
  • pošiljátelj sender; forwarder; addresser; consigner; (denarja) remitter, transmitter; (z ladjo) shipper

    pošiljátelj N.N. forwarded by N. N.
  • poténca (-e) f

    1. (spolna zmožnost) potenza (sessuale)

    2. (zmožnost, zmogljivost) potenza; vigore; potere:
    ustvarjalna potenca potenza creativa
    ekonomska potenca države potere economico di un Paese

    3. mat. potenza:
    druga potenca quadrato, seconda potenza (di un numero)
    na n-to potenco, na (potenco) n all'ennesima potenza