Franja

Hand, die, (-, Hände)

I. Hand roka; (Handfläche) dlan, hohle Hand prgišče; (Handschrift) rokopis, pisava; offentliche Hand javna lastnina, javni sektor; private Hand privatna lastnina, privatni sektor; tote Hand mrtva roka, cerkvena lastnina, cerkev; beim Kartenspiel: karte (v roki) (volle Hand polna roka) ; eine Hand voll prgišče, figurativ peščica Hand in Hand z roko v roki, držeč se za roke; Hand in Hand arbeiten sodelovati; Hand in Hand gehen iti z roko v roki, figurativ biti povezan linker/rechter Hand levo/desno; leichter Hand zlahka; Hand aufs Herz roko na srce; die Hand geben/reichen/schütteln podati/dati roko, rokovati se z; die Hand ins Feuer legen dati roko v ogenj; keine Hand rühren ne migniti niti s prstom; seine Hand im Spiel haben imeti prste zraven; die Hand auf etwas geben trdno obljubiti (kaj); Hand ans Werk legen začeti z delom; Hand an sich legen narediti samomor; Hand anlegen priskočiti na pomoč, pomagati; freie Hand (haben imeti, lassen (jemandem) pustiti (komu) ) proste roke; Hand und Fuß haben imeti rep in glavo (weder Hand noch Fuß ne repa ne glave) ; eine Hand wäscht die andere roka roko umije
an: an der Hand führen peljati, voditi za roko; an der Hand nehmen prijeti za roko; an Hand von s pomočjo (➞ anhand von) ; an die gehen iti na roko, pomagati (komu)
auf: auf der Hand liegen biti na dlani
aus: aus der Hand essen jemandem jesti (komu) iz roke; aus der hohlen Hand iz prgišča; aus der Hand in den Mund iz rok v usta; aus erster Hand iz prve roke; aus der Hand schlagen izbiti (iz rok)
bei: bei der Hand pri roki; rasch bei der Hand sein mit Ausreden, Antworten: imeti vedno pri roki
hinter: hinter vorgehaltener Hand zaupno, neuradno
in: in der Hand v roki, v rokah; sich in der Hand haben obvladati se
mit: mit der Hand z roko, ročno; mit der Hand im Sack (erwischen zasačiti) na delu
über: über die Hand weg pod roko
um: um die Hand anhalten historische Bedeutung, Geschichte zaprositi za roko
unter: unter der Hand pod roko
von: von Hand ročno; von langer Hand dolgoročno; že zelo dolgo; von Hand zu Hand iz rok v roke; von der Hand gehen eine Arbeit: iti (dobro) od rok; von der Hand weisen zavrniti, zavračati; es ist nicht von der Hand zu weisen ni nemogoče, lahko bi ..., ni mogoče izključiti; von der Hand in den Mund leben živeti iz rok v usta
zu/zur: zur Hand v roko; zur ungeteilten Hand Recht nerazdelno

II. Hände, pl , Hand weg! roke proč!; volle Hand/die Hand voll polne roke; alle Hand voll zu tun polne roke (dela); saubere Hand čiste roke (haben biti čistih rok) ; gebundene Hand zvezane roke, die Hand sind jemandem gebunden ima zvezane roke; die Hand auflegen polagati roke; die Hand ringen viti roke; die Hand falten skleniti roke; die Hand in den Schoß legen prekrižati roke; die Hand in Unschuld waschen umiti/umivati si roke; die Hand von etwas lassen pustiti kaj pri miru; sich die Hand reichen podati si roke
auf: auf den Händen (tragen) na rokah (nositi)
in: in die Hand v roke; in die Hand fallen pasti v roke/kremplje; in die Hand bekommen dobiti v roke/kremplje; in die Hand arbeiten pomagati (komu), delati (komu) na roko; in die Hand legen jemandem eine Entscheidung: prepustiti; jemandem etwas in die Hand spielen narediti, da dobi v roke, spraviti v roke
mit: mit leeren Händen praznih rok; mit beiden Händen z obema rokama; mit offenen Händen odprtih rok; sich mit Händen und Füßen wehren braniti se z na vse kriplje/z vsemi štirimi; sich mit Händen und Füßen gegen etwas sträuben upirati se (čemu) z vsemi štirimi
unter: unter den Händen v rokah (haben imeti, sterben umreti)
zu: zu Händen v roke

hechura ženski spol izgotovitev, izdelava, izvršitev; plačilo za delo; zunanjost, postava; stvor, stvar

a hechura de na ta način, kot
no tiene hechura (to) ni mogoče, ne more biti
hechuras pl plačilo za delo

hipnotizira|ti (-m) hypnotisieren
ki ga je mogoče hipnotizirati hypnotisierbar
ki ga je lahko/težko hipnotizirati leicht/ schwer hypnotisierbar sein

¡hola! hej! hola! joj!; domače zdravo!

¿hola? tako? je (to) mogoče?

identifiable [idɑ̃tifjabl] adjectif ki se mu more ugotoviti identiteta (istovetnost)

les cadavres ne sont pas identifiables trupel ni mogoče identificirati

identificira|ti (-m) identifizieren; (zaznati) erkennen
ki ga je mogoče identificirati identifizierbar sein

igra|ti (-m) zaigrati

1. igre: spielen (za um, za velik denar hoch); damo/domine/šah/tarok: Dame/Domino/Schach/Tarock spielen, pasijanso: eine Patience legen; poker: pokern; karte: Karten spielen
dobro/slabo igrati karte ein guter/schlechter Kartenspieler sein
v lotu: Lotto spielen
igrati za denar um Geld spielen

2. športne igre:
nogomet/rokomet/tenis/golf … Fußball/Handball/Tennis/Golf spielen

3. v gledališču itd.: spielen, schauspielern, (eine Rolle) mimen

4. instrumente: flavto/klavir …: Flöte/Klavier … spielen; flavto, gosli, trobento, pozavno, orgle: flöten, geigen, trompeten, posaunen, orgeln
igrati rock glasbo rocken
igrati prvo violino die erste Geige spielen (tudi figurativno)
ki ga je mogoče igrati spielbar

5.
igrati naprej weiterspielen
|
igrati veliko vlogo figurativno eine große Rolle spielen
ne igrati nobene vloge keine Rolle spielen
figurativno igrati z odprtimi kartami mit offenen Karten spielen
igrati dvojno igro ein doppeltes Spiel treiben

imagine [imǽdžin]

1. prehodni glagol
predstavljati si, (za)misliti si, umisliti si

2. neprehodni glagol
misliti, meniti, domišljati si

just imagine! samo pomisli!
it is not to be imagined tega si ni mogoče predstavljati

im-penetrābilis (in-penetrābilis) -e

1. neprediren, nepredirljiv, nepredrten; z dat.: silex imp. ferro L.; nam. dat. praep.: tegimen adversus ictus imp. T.; v drugačnem pomenu z ad: tergus hippopotami impenetrabile ad scuta galeasque Plin. je nepredirna ter zato uporabna za ščite in čelade; abs.: Sen. ph., Plin., quae impenetrabilia, quaeque pervia (essent) T. kjer je bilo mogoče priti skozi in kjer ne, neprehodna in prehodna mesta.

2. metaf. nepremagljiv, nedostopen, nepristopen: Sen. ph., pudicitia imp. T.; z dat.: luctibus Sil., mens imp. irae Sil.

im-plācātus (in-plācātus) 3 (in [priv.], plācāre) nepomirljiv, neutolažljiv: Charybdis V. (v pravem in pren. pomenu = ki je ni mogoče ne umiriti, ne utešiti = neumorna in kruta), flamma implacatae gulae O. nenasitna požrešnost.

imposible nemogoč; neznosen; ameriška španščina težko bolan; hrom

hacer imposible onemogočiti, spodnesti, preprečiti
hacer lo imposible napraviti več, kot je mogoče
hasta lo imposible do nemogočega
pedir imposibles zahtevati nekaj nemogočega
ponerse imposible neznosen postati

imuniteta samostalnik
1. (o pravni nedotakljivosti) ▸ mentelmi jog, mentességNorveška je morala z ustavno spremembo odvzeti imuniteto tudi svojemu kralju. ▸ Norvégiának az alkotmánymódosítással a saját királyát is meg kellett fosztania a mentelmi jogától.
Diplomatov zaradi imunitete ni mogoče preganjati. ▸ A diplomaták a mentelmi joguk miatt nem vonhatók felelősségre.
Povezane iztočnice: diplomatska imuniteta, poslanska imuniteta

2. (odpornost organizma) ▸ immunitás

inaccessibile agg.

1. nedostopen, težko dostopen:
deserto inaccessibile težko dostopna puščava
spesa inaccessibile pren. strošek, ki si ga ne moreš privoščiti

2. pren. nedostopen; nedosegljiv; nedoumljiv:
il direttore è inaccessibile do direktorja ni mogoče priti
la teoria della relatività è per me inaccessibile relativnostna teorija mi je nedoumljiva
essere inaccessibile alle preghiere ne pustiti se ganiti prošnjam

in-aestimābilis -e ki se ne da (ki ga ni mogoče) ceniti, in sicer

1. nepreračunljiv, neprešteven: hominum numerus Lact., mortuorum acervi Amm.; metaf. nepreračunljiv: nihil tam incertum nec tam inaestimabile, quam animi multitudinis L.; adv. inaestimābiliter: Eccl.

2. kot fil. t. t.: neocenljiv, brez cene (vrednosti): aestimabile, quod selectione dignum sit, contra inaestimabile Ci.

3. neprecenljiv, neprecenljive vrednosti, izreden: Sen. ph., Val. Max., Lact., i. gaudium L., se e grege velut inaestimabilem secernere L.

in-certus 3

1. ne(od)ločen, nerazločen, neurejen: colligere incertos et in ordine ponere crines O.

2. neodločen, nedoločen, negotov, nezanesljiv; nav. o abstr.: Enn. fr., H., T., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., incertus exitus pugnarum Ci., ad incertum casum certus sumptus impenditur Ci., iudicium est pecuniae certae, arbitrium incertae Ci. določena … nedoločena vsota … , incertis itineribus C., i. rumores C., aetas … incerta Ci. nezanesljiva (mladost), nihil est incertius vulgo Ci. nezanesljivejše; tako pogosto z odvisnim vprašalnim stavkom: Plin. iun., incertum est, quam longa vita futura sit Ci., incertus infans, masculus an femina esset L.; subst. n. sg. incertum -ī, n negotovost: Iust., T., incerti auctorem esse L. negotovo (stvar) sporočiti, in incerto esse Auct. b. Alx., L. ali habere S. biti v negotovosti, aliquid in (ad) incertum revocare Ci. negotovo napraviti (v negotovost spraviti), in incertum creari L. za negotov čas; pogosto n. pl. incerta -ōrum, n spremembe usode, razni pripetljaji: belli L., fortunae L., Plin. iun., maris T. Le pesn. o konkr.: per incertam lunam V. v negotovem (nerazločnem, nejasnem) luninem svitu, erramus tres incertos caligine soles V. tri dni, v katerih se zaradi megle ni mogoče razpoznati, (taurus) incertam excussit securim V. z ne trdno roko zasajeno; enalaga: possessiones i. Ci., agri incerti Ci. ki so negotova (dvomljiva) posest, suspensus incertusque vultus Ci. ki kaže (razodeva) negotovost; od tod

3. (o osebah, subjektivno) negotov, ne zavedajoč se česa, v dvomu, dvomljiv, omahujoč, v negotovosti, ne zagotovo vedoč: incerta pendet plebs … caeca exspectatione Ci., me incerto Pl. brez moje vednosti, incerti ignarique, quid potissimum facerent S., instaurat honores incertus, geniumne … famulumne esse putet V.; tako z loc.: incertus animi Ter., S., T. negotov v duhu, ali z objektnim gen.: i. consilii Ter., Cu., T. ne na jasnem o … , i. sententiae T., i. ultionis T. ali naj se maščuje, rerum suarum (omnium) L. o svojem položaju ne na jasnem. (V zvezi: incerti metu Val. Fl. je metu abl. causae). — Od tod
a) adv. incertē negotovo, dvomljivo, vprašljivo: Enn., Pac., Pl.
b) adv. abl. incertō ne (za)gotovo: admodum i. scire Pl.

in-ēvītābilis -e ne(iz)ogiben, neizbežen: Amm., fulmen O., crimen T. ki ji ni mogoče uteči, sors Cu., numen Stat., malum Plin. iun., non vitare inevitabilia Sen. ph.; adv. inēvītābiliter: Eccl.

in-expūgnābilis -e nezavzeten, neosvojljiv, nepremagljiv, neužugljiv: Sen. ph., Vell., urbs situ in. L., arx L., munimentum Plin. iun.; o osebah: incolae Cu., exercitus Iust., in. vir adversus insidias Sen. ph.; pren.: volumus eum, qui beatus sit, tutum esse, inexpugnabilem, saeptum atque munitum Ci.; metaf.: pectus amori in. O., gramen O. neiztrebljiva, via L. neprehodna, terra Plin. ki je ni mogoče razbiti = zbita (skupaj), necessitas dormiendi Cels., finitio verborum, probationes Q.

in-extrīcābilis -e (in, extrīcāre) nerazrešljiv, nerazvezljiv, nerazmotljiv: labyrinthus Varr. fr. iz katerega ni mogoče najti poti, error V. pota brez izhoda (v labirintu); tako tudi pren.: errores Lact., litus Sil. na katerem se ni mogoče izkrcati, cortex Plin. ki je ni mogoče odluščiti; metaf.: incomperta et inextricabilia Plin., vitia Plin. ki jih ni mogoče odpraviti, neozdravljiva, perfectio Plin. nepopisna.

īnflātus -ūs, m (īnflāre)

1. pihanje, pisk(anje): primo inflatu tibicinis Ci., eae (tibiae) si inflatum non recipiunt Ci. če ni mogoče spraviti glasu iz njih;

2. metaf. navdih: inflatu divino futura praenuntiat Ci.

integrira|ti (-m) integrieren; (pridružiti) eingliedern
ki ga je mogoče integrirati integrierbar