Franja

gustābilis -e (gūstāre) ki ga je moč (p)okusiti, okusljiv: AMBR.

Haftvermögen, das, Technik adhezivna/prijemalna moč

hallucinant, e [alüsinɑ̃, t] adjectif halucinirajoč; ki povzroči halucinacije; ki ima veliko iluzorično moč

ressemblance féminin hallucinante nenavadna podobnost

hebetō -āre -āvī -ātum (hebes)

1. skrhati, otopíti: hastas, ferrum L., aciem ferri, mucronem Plin., dentem Plin., Sil., hebetata tela Sil., h. gladios Plin. iun.

2. metaf.
a) otopíti, oslabiti, ob moč pripraviti, moč vzeti čemu, komu: nubes hebetat visūs tibi V., vos mihi taurorum flammas hebetastis O., h. aurium sensum Sen. rh., aures Cels., sensūs, aciem oculorum Plin., hebetati oculi Lact., h. vocem Ap., nervos prisci roboris Val. Max., rei publicae vires hebetatae Iust., h. zmaragdos O., gemmas, Indicos carbunculos, odorem Plin., humus hebetata Col.; o svetlobi, luči: ubi alma dies hebetarat sidera O. je bil potemnil, umbrā terrae lunam hebetari Plin.; o duhu: h. mentem Cels., mentes Amm., ingenia Plin. iun., animum Suet.; o osebah: h. Germanos Amm., cataphracti hebetati Amm., quos inopinus hebetaverat pavor Amm.

Heilkraft, die, zdravilna moč

Heizkraft, die, ogrevalna moč

Höchstleistung, die, Technik maksimalna moč/storilnost; najvišji dosežek, Sport rekordni dosežek, rekord, persönliche Höchstleistung osebni rekord

hr̂s m, mest. u hŕsu (t. hyrs)
1. moška moč, moškost
2. nagon, strast

humilitās -ātis, f (humilis)

I. nizkost, pritličnost: Amm., navium C., arborum S., aliorum (animalium) ea est humilitas, ut … Ci. majhnost, sidera altitudine aut humilitate distantia Ci. po visokem ali nizkem položaju. —

II. metaf.

1. nizkost rodu (pokolenja), — sloja, nizki rod, — sloj, neplemenitost, ubožnost: Min., paupertas, ignobilitas, humilitas Ci., alicuius humilitatem despicere Ci., propter humilitatem … in hominum ignoratione versatur Ci., h. generis S., humilitatem alicui obicere L., humilitas inopiaque Cu., h. natalium Plin.

2. majhna moč, nemoč, nepomembnost, poniž(ev)anje: Petr., Q., Amm., qui non videret humilitatem cum amplitudine contendere Ci., id se ex humilitate sua probare posse C., neque nunc se illorum humilitate … postulare C. ob njihovem ponižanju; (o stvareh) malenkostnost, neznatnost, pritlehnost: h. rerum Plin.

3. pobitost, potrtost, obupanost: habet … humilitatem metus Ci. nekaj, kar pobija (tare) srce.

4. podvrgljivost, pohlevnost: saepe magnificentia plus proficit quam humilitas Ci., summittere se in humilitatem causam dicentium L., h. asinorum Plin., et deiecto (capite) humilitas et supino arrogantia ostenditur Q., h. animi Lact., induite vos … humilitatem Vulg.

Hünenkraft, die, velika moč

imaginativa ženski spol moč domišljije

im-minuō (in-minuō) -ere -minuī -minūtum

1. zmanjšati, kratiti: Aur., Plin., maiores nostri id, quod de Campanis ceperant, non inminuerunt Ci., copias inm. Ci., aestivorum tempus i. S.; z notranjim obj.: quantum inminuat H. koliko naj odvzame, si quae in membris inminuta sunt Ci. če je kaj prekratko zras(t)lo, — ostalo.

2. metaf.
a) zmanjšati, kratiti, prikrajš(ev)ati, oškodovati: Vitr., dolor accessit iis, virtus non est inminuta Ci., cur inminuisti ius legationis Ci., dolor inminutae libertatis Ci., imperium inminui volunt Ci., honorem, laudem, gloriam; curam, cupiditatem inm. Ci., dolor se imminuit O. se je zmanjšala, je odjenjala, ponehuje, suas res imminui videt L. oškodovane, bellum exspectatione Pompei inminutum est Ci. je izgubila svoj pomen, pacem inm. S. ovirati, preprečiti.
b) (o)slabiti, medliti, moč vzeti (jemati), ob moč pripraviti (pripravljati): vires Lucr., corpus otio, animum libidinibus inm. T., i. virginem Ap., Lact. nosečo storiti, mente paululum imminutā S. duševno nekoliko oslabljen = nekoliko slaboumen, toda: imminuta mens eius obstitit T. njegov (že po rojstvu) kratki um, njegova kratkoumnost.
c) zaničljivo (prezirljivo) ravnati s kom: Augusta se inminui quereretur T.

importabile² agg. ki ga ni moč nositi, obleči

importābilis (inportābilis) -e

1. neprenosen, nepremičen: moenium importabiles arietes Cass.

2. metaf. neznosen, ki ga ni moč prenašati: importabilia portare Tert., malum i., fraus i. Cass.; adv. importābiliter na neznosen način: i. facere omnia Cass.

impresentabile agg. ki ga ni moč predložiti; ki ni za v javnost:
con questa acconciatura sono proprio impresentabile s to frizuro pa res ne morem pred ljudi

inaccordabile agg.

1. ki ga ni moč izkazati:
favore inaccordabile usluga, ki je ni moč izkazati, storiti

2. glasba neuglasljiv

in-adūlābilis -e nedostopen laskanju (prilizovanju) = ki mu ni moč laskati, ki se mu ni moč prilizniti (prilizovati): Gell.

inascoltabile agg. ki ga ni moč poslušati

inattaccabile agg.

1. nezavzeten, neosvojljiv; odporen:
sostanza inattaccabile dall'acido snov, odporna proti kislini

2. pren. trden, ki ga ni moč ogroziti:
persona inattaccabile neoporečna oseba
posizione inattaccabile trden položaj

incedibile agg. neprenosen, neodsvojljiv, ki ga ni moč odstopiti:
titoli incedibili neprenosni vrednostni papirji