Franja

vročin|a² ženski spol (-e …) medicina (zvišana telesna temperatura) das Fieber
zdravilna vročina Heilfieber
brez vročine fieberlos, po bolezni: fieberfrei
naraščanje vročine der Fieberanstieg
svečka za zniževanje vročine das Fieberzäpfchen
zdravilo proti vročini das Fiebermittel
imeti vročino medicina Fieber haben, fiebern
ki povzroča vročino fiebererzeugend
ki znižuje vročino fiebersenkend
meriti vročino die Temperatur messen

zancajo moški spol petnica (kost), peta; figurativno paglavec, pritlikavec

no le llega a los zancajos (ali al zancajo) ne pride mu niti do kolen, še daleč se ne more meriti z njim

zapato moški spol čevelj; figurativno nespretnost, nerodnost

zapato botín polškorenj, visok čevelj
zapato de botones čevelj na gumbe
zapato de baile plesni čevelj
zapato de charol lakast čevelj
zapato de fieltro čevelj iz klobučevine
zapato de goma gumijast čevelj, galoša
zapato de señora (de caballero) damski (moški) čevelj
zapato de lazo(s), zapato de cordones čevelj na vezalke
meter en un zapato (a) koga v kozji rog ugnati
no le llega ni a la suela del zapato (fig) ne more se meriti z njim
¡zapato! gromska strela!

zaslúga (-e) f merito, benemerenza:
odlikovanje za civilne in vojaške zasluge onorificenza per meriti civili e di guerra
zasluge za uspeh imajo vsi sodelavci la riuscita torna a merito di tutti i collaboratori
največ po njegovi zaslugi smo v odločilni tekmi zmagali anzitutto per merito suo abbiamo vinto la partita decisiva

μετρητός 3 (μετρέω) kar se da meriti, izmeren, merljiv πένθος.

μήν², μηνός, ὁ, ion. μείς [Et. iz μηνσ-, lat. mensis, slov. mesec, sor. nem. Mond, Monat; mesec (= luna) iz kor. me, meriti] 1. mesec, τοῦ μηνός ali κατὰ μῆνα mesečno, na mesec; leto je imelo 12 mesecev = 354 dni; mesec se je delil v tri dele, ki so se imenovali μὴν ἱστάμενος (začetek), μεσῶν (sreda), φθίνων (konec), τετάρτῃ φθίνοντος (μηνός) četrti dan pred koncem meseca. 2. mesec, luna; NT mlaj.

μῆτις, ιος ep., at. ιδος, ἡ [Et. iz kor. mē meriti; lat. metior, slov. mera, meriti. – dat. ep. μήτῑ] 1. razum, pamet, preudarnost, previdnost. 2. svet, načrt, naklep, ὑφαίνω snujem načrt ali naklep, μῆτιν ἐρέσσω premišljam, preudarjam kaj.

χαλεπός 3 težaven, zel, hud(oben): 1. o stvareh: težaven, težek, težko dostopen, neugoden, nadležen, zoprn, strašen, hud, grd, mučen, nevaren, poguben; μῦθος, ἔπεα trde (osorne) besede, φῆμις slaba govorica, χωρίον nezdrav; tudi osebni sklad: χαλεπή τοι ἐγὼ μένος ἀντιφέρεσθαι težko je tebi, meriti se z menoj v hrabrosti, χαλεποὶ θεοὶ φαίνεσθαι ἐναργεῖς nevarno je, ako se bogovi sami (v pravi podobi) prikažejo; τὸ χαλεπὸν τοῦ πνεύματος silovitost vetra,. 2. o osebah: hud, hudoben, jezen, trd(osrčen), nejevoljen, razjarjen, sovražen, zloben, nevaren, robat, čemeren, siten; τὸ χαλεπόν sila, silovitost, čemernost, odurnost, nesreča, τὰ χαλεπά težave, nadloge, stiske, nevarnost. 3. adv. χαλεπῶς težko, s težavo, s trudom, komaj; z nejevoljo, nerad, silno, jezno, χαλεπῶς φέρω τι, τινί nejevoljen sem, jezen sem na koga, nerad vidim, zamerim kaj ἐπί τινι, τινός; χαλεπῶς ἔχω srdim se nad kom, τινί slabo se počutim, ὑπό τινος zaradi česa, χαλεπῶς ἔχει težko je, χαλεπῶς χράομαί τινι hudo ravnam s kom.

камешек m kamenček;
бросать камешки в чужой огород namigovati, meriti na koga, kaj

наводить, навести privajati, privesti, napelj(ev)ati; voditi, usmerjati, usmeriti; zbujati, zbuditi, povzročati; (z)graditi;
н. на мысль pripraviti na misel;
н. на следы privesti na sled;
н. страх zbujati strah;
н. грусть navdajati ž žalostjo;
н. порядок uvesti red, urediti;
н. гостей pripeljati goste;
наводить пушку meriti s topom;
н. мост graditi most;
н. разговбр napeljati pogovor;
н. зрительную трубу nameriti daljnogled;
н. справки zbrati informacije;
н. лоск loščiti, dati lesk;
н. тень senco vreči na koga, sumiti koga

низать nizati; (zast.) prodirati
н. глазами meriti z očmi

прикидывать, прикинуть pridevati, pridejati, prilagoditi, priložiti, privreči; pomerjati, pomeriti (obleko); približno izračunati, presoditi na oko;
прикинь пять рублей privrzi pet rabljev;
п. что на руке v roki tehtati;
п. на глаз na oko meriti; na oko (o)ceniti

принимать, принять in приять spreje(ma)ti, prevze(ma)ti; jemati, vzeti (nase); dobi(va)ti;
п. расчёт računati z;
п. меры ukrepati, ukreniti;
п. направление meriti (kam);
п. во внимание upoštevati;
п. участие udeleževati se, udeležiti se;
п. формы odevati se v oblike;
п. на себя весёлый вид delati vesel obraz;
п. на себя обязательства obvezati se;
п. ванну (o)kopati se;
п. намерение odločiti se;
п. в штыки sprejeti z bajoneti; (pren.) sovražno sprejeti;
п. на свой счёт čutiti se prizadetega;
у нас не принято pri nas ni v navadi;

тягаться
с кем meriti svoje sile s kom; (zast.) pravdati se

целиться
во что meriti v kaj