Franja

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

popredmetiti glagol
1. lahko izraža negativen odnos (razosebiti) ▸ tárgyiasít
V službi živali popredmetijo, takrat so zanje objekti. ▸ Munka közben az állatokat tárgyiasítják, olyankor objektumként tekintenek rájuk.
Nadaljevanka je med drugim tematizirala to, kako je družba še v šestdesetih sistematično podrejala in popredmetila ženske. ▸ A sorozat többek között azt vizsgálta, hogy a társadalom még az 1960-as években is milyen szisztematikusan rendelte alá és tárgyiasította a nőket.

2. (prikazati konkretno) ▸ láttat, megjelenít, szemléltet
Pogovarjamo se o tem, kaj doživljajo, in to poskušamo popredmetiti v smislu, to je nasilje, to je prestopanje meja. ▸ Beszélünk arról, mit élnek át, és megpróbáljuk láttatni, hogy ez erőszakot jelent, a határok átlépését.
Introspekcija je še vedno prva refleksija, ker hoče popredmetiti naše preteklo izkustvo. ▸ Az introspekció még mindig az első reflexió, mert szemléltetni akarja a múltbeli tapasztalatainkat.

potékati (-am) imperf.

1. (približevati se koncu) passare; scadere, spirare, stare per finire:
dopust že poteka le vacanze stanno per finire
poteka rok za prijavo sta per scadere il termine per l'inoltro della domanda

2. andare, passare, attraversare, estendersi, svilupparsi (lungo):
državna meja poteka v bližini naselja il confine di stato passa in prossimità dell'abitato

3. svolgersi, essere in corso, avere luogo; procedere, andare:
v družbi potekajo velike spremembe in seno alla società sono in corso profondi mutamenti
vse poteka po načrtu tutto va secondo i piani

povpreč|en [é] (-na, -no) durchschnittlich, Durchschnitts- (človek der Durchschnittsmensch, obraz das Durchschnittsgesicht, učenec der Durchschnittsschüler, uspeh die Durchschnittsleistung, cena der Durchschnittspreis, letina die Durchschnittsernte, starost das Durchschnittsalter, velikost die Durchschnittsgröße, hitrost die Durchschnittsgeschwindigkeit, prihodek die Durchschnittseinnahme); (zelo običajen/navaden) Allerwelts- (obraz das Allerweltsgesicht), Normal- (porabnik der Normalverbraucher), Dutzend- (okus der Dutzendgeschmack, blago die Dutzendware); (ne posebno dober) mittelmäßig, mäßig; (vsakdanji) alltäglich
povprečna vrednost der Durchschnitt, das Mittel (letna Jahresmittel)
povprečna ocena der Notendurchschnitt, Zensurendurchschnitt
povprečni osebni dohodek der Regellohn
tehnika meja povprečne izhodne kakovosti größter Durchschlupf

pozna|ti (-m) spoznati

1. koga: kennen (kot als, po an)

2. kot znanca: kennen, bekannt sein mit, dobro: gut kennen, gut bekannt sein mit; na videz: vom Ansehen kennen
poznati do obisti in- und auswendig kennen

3. mesto, deželo ipd.: kennen
poznati kot svoj lastni žep wie seine eigene Tasche kennen
poznati -kundig sein (deželo landeskundig, mesto stadtkundig, kraj ortskundig, pot wegkundig, figurativno svet weltkundig)
ne poznati -unkundig sein, -fremd sein
(dežele landfremd, mesta stadtfremd, kraja ortsfremd)

4. razlike, stroko, kraj, pot ipd.: kennen, vertraut sein mit
figurativno ne poznati mere kein Maß kennen
ne poznati meja keine Grenzen kennen
ne poznati pardona keinen Pardon kennen
ne poznati razlike keinen Unterschied machen
ne poznati šale keinen Spaß verstehen

5. (vedeti za) pot, rešitev, sredstvo proti, dober lokal: wissen (den Weg …)
poznati zadevo Bescheid wissen

6. pomembnost zadeve ipd.: (zavedati se) um (etwas) wissen
|
figurativno po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister

poznávati pòznajēm, oni pòznajū, poznajūći, pòznāvāh -āše
I.
1. poznati: ja te poznajem po govoru; poznavati što u prste = kao svoj džep = kao svoj budelar poznati kaj kot svoj žep; ne poznavati granica u čemu ne poznati v čem mejá
2. spoznavati
II. poznavati se
1. poznati se: po jutru se dan poznaje
2. spoznavati se: po djelima se majstor poznaje; u dobru je lako dobar biti, na muci se poznaju junaci

prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. — Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

2. v javnosti
a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.

preko² [é]

1. (čez) časovno, krajevno: über (preko roba über den Rand, preko noči über Nacht, die Nacht über, preko tega darüber, eno preko drugega übereinander); über (etwas) hinweg über … hinweg

2. (dlje od) über hinaus (preko cilja über das Ziel hinaus, preko tega darüber hinaus)
imeti česa preko glave bis über die Ohren
iti preko česa (etwas) überschreiten
segati preko česa über (etwas) hinausreichen

3. reke, avtoceste ipd.: (na drugo stran) über den [Fluß] Fluss, nach drüben; (na drugi strani) jenseits (jenseits des Flusses), drüben

4. način:
preko menjave auf dem Tauschweg, im Tauschweg; via (preko satelita via Satellit)
|
figurativno biti preko česa über (etwas) hinaus sein
iti preko česa (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen, hinweggehen über, hinwegsehen über, (hote zanemariti) sich über (etwas) hinwegsetzen
naraščati preko vseh meja ausufern
odločati preko čigave glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen
živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben

proporcionálnost (-i) f proporzionalità:
fiz. meja proporcionalnosti limite di proporzionalità

prō-siliō (star. prōsuliō) -īre -uī, redkeje -īvī ali -iī (salīre)

1. naprej ali ven ali iz (z) česa skočiti (skakati), poskočiti (poskakovati), vskočiti, vreči se, planiti, zapoditi se, zagnati se, pognati se, (z)drveti, šiniti (šinjati), štrkniti (štrkati): Ter., O., Sen. rh., Sen. tr. idr., repente Ci., cerebrosus prosilit unus H.; z abl.: Sil., Stat., Lucan., Val. Fl. idr., finibus suis V. iz svojih pregraj; s praep.: Pl. fr., Suet., Hyg. idr., ab sede suā L., ex lecto Cu., de vertice capitis O., de navi Iust.; metaf. (o stvareh): Cat., Plin., Mel., Lact. idr., flumen, sanguis, scintilla prosilit O., prae laetitiā lacrumae prosuliunt mihi Pl. ali iussae prosiliunt lacrimae Mart. solze se uderejo (udirajo), (se u)lijejo, stellae prosilientes Sen. ph. frutices in altitudinem prosiliunt Col. poganjajo v višino, herba prosiluerit Col. je zrasla, quod prosilit villae Plin. iun. se izteguje, moli, se razteza, sega, vaga prosiliet frenis natura remotis H. bo stopila iz ojnic, bo stopila izven svojih meja, bo skočila preko svojih meja.

2. planiti, (po)hiteti, hitro steči, hitro oditi, udreti jo kam: in contionem L., in proelium Iust., in publicum Petr., ad flumen Suet.; (o ognjenih nebesnih prikaznih): sive per ordinem subeunt sive causis subitis mota prosiliunt Sen. ph. hitijo proč, se hitro odmikajo proč; metaf. hitro se lotiti (lotevati) česa, hitro se začeti ukvarjati s čim, hitro začeti (začenjati) kaj, hitro preiti (prehajati) na kaj, k čemu: ad certamen Sen. ph., ad accusationem Icti., ad munus Cod. I., ad arma dicenda H. začeti opevati vojna dejanja, prosilui amicum castigatum (sup.) Pl. hitro ((ta)koj) sem začel prijatelja oštevati.

Opomba: Fut. I. prosilibo: prosilibo fortasse, tamquam sequor classici vocantis instinctum Q. (Decl.).

prožnost [ó] ženski spol (-i …) die Elastizität, die Spannkraft; die Nachgiebigkeit; die Geschmeidigkeit, die Dehnbarkeit
tehnika meja prožnosti die Fließgrenze

próžnost (-i) f

1. flessibilità, pieghevolezza

2. elasticità, agilità, souplesse

3. pren. duttilità, elasticità, capacità di adattamento

4. fiz.
meja prožnosti limite di elasticità; carico al limite di elasticità

pušpan samostalnik
(grm) ▸ puszpángPovezane iztočnice: navadni pušpan

quick¹ [kwik] pridevnik (quickly prislov)
hiter, uren, nagel; bister, okreten, znajdljiv, odrezav, živahen; nagle jeze, vzkipljiv; fin, oster (vid, sluh); živ (pesek itd.)
arhaično živ, živeč
ekonomija živahen, likviden, tekoč
mineralogija rudnat

be quick about it! podvizaj se s tem!
to be quick by s.o. zanositi s kom
quick with child noseča (v drugi polovici nosečnosti)
quick on the draw ki hitro reagira, odrezav
quick ear oster sluh
quick at hearing ki dobro sliši
quick in (at) working sums ki hitro računa
a quick one "kozarček" (na hitro)
quick hedge (ali fence) živa meja
quick of parts (ali understanding) bistroumen, ki hitro razume
quick sight oster vid
quick temper razdražijiva čud, vzkipljivost
quick in the uptake ki hitro razume, dojame
quick wit odrezavost
to have quick wits biti odrezav
ekonomija quick returns hiter donos, dobiček

rampant [rǽmpənt] pridevnik (rampantly prislov)
besen, divji, napadalen, razsajajoč; razposajen, objesten, razuzdan, nebrzdan; bujen, bohoten, hitro rastoč, ki se naglo širi

to be rampant razmahniti se
to grow rampant naglo se širiti, ne več meja poznati

range² [réindž]

1. neprehodni glagol
stati, ležati (v vrsti, v redi), tvoriti vrsto, vrstiti se; biti v isti vrsti; razprostirati se, raztezati se, širiti se, potekati, segati (do); stati, postaviti se, namestiti se; spadati (with k)
šteti se (with k)
bloditi, tavati, begati, pohajkovati, križariti; patruljirati; variirati, kolebati (between med)
rasti, dvigati se in padati; imeti domet, nesti (o strelnem orožju); določiti razdaljo do
botanika & zoologija nahajati se, javljati se, najti se; gibati se (from ... to od ... do)

2. prehodni glagol
postaviti v vrste, uvrstiti, razvrstiti, razporediti, urediti; izravnati; prehoditi; pluti ob, vzdolž

to range the coast pluti ob obali, vzdolž obale
to range the fields prehoditi polja
to range oneself on the side of the enemy postaviti se na sovražnikovo stran
to range oneself with s.o. držati s kom
he cannot range with poets ne more se uvrščati med pesnike
he ranges with the greatest writers štejejo ga med največje pisatelje
to range plants in families razvrstiti rastline v družine
to range the woods tavati, pohajkovati po gozdovih
to range up the guard of honour postrojiti, postaviti častno stražo
as far as the eye can range kakor daleč lahko seže oko
the boundary ranges east and west meja poteka proti vzhodu in zahodu (vzhodno in zahodno)
the gun ranges four miles top ima domet štirih milj
the prices range between 100 and 200 dinars cene se gibljejo med 100 in 200 dinarji

razteznostn|i [é] (-a, -o) Dehnungs-, Dehn- (koeficient das Dehnungszahl, meja die Dehnungsgrenze, Dehngrenze)

rentabilité [-bilite] féminin rentabilnost, donosnost; gospodarnost

limite féminin de rentabilité meja rentabilnosti

rentabílnost rentabilidad f ; rendimiento m ; beneficio m ; utilidad f

meja rentabilnosti limite m de rentabilidad

rentabílnosten

rentabilnostni račun calcul moški spol de rentabilité (ali du rapport)
rentabilnostna meja limite ženski spol (navzdol seuil moški spol; navzgor plafond moški spol) de rentabilité