Franja

potegováti se postuler, briguer, plaider, prétendre à, concourir

potegovati se za être (ali entrer) en compétition pour, se porter candidat à (ali pour), se présenter pour, poursuivre, concourir, rechercher, se proposer, demander
potegovati se za čast briguer l'honneur de
potegovati se za kaj solliciter quelque chose, postuler quelque chose, briguer quelque chose, aspirer à quelque chose, plaider pour quelque chose
potegovati se za svojo pravico défendre son droit
potegovati se za službeno mesto postuler (ali solliciter, demander, briguer) un emploi

potréti (-trèm) perf. ➞ treti

1. rompere, spaccare, schiacciare; rovinare, danneggiare, fracassare:
potreti jajca rompere le uova
potreti orehe schiacciare le noci
potreti voz fracassare il carro

2. pren. abbattere, accasciare, costernare, scorare, scoraggiare; colpire, frustrare, deprimere:
mesto je potrla huda nesreča la città è stata colpita da una grave sciagura

3. pren. (utruditi) stancare, accasciare, prostrare

potrúditi se to endeavour; to trouble oneself; to make an effort, to try hard; to take pains

potrudil se bom, kolikor bom le mogel I'll do my best
zelo se potrúditi se to take great pains (z with)
moral se bom potrúditi se za kako drugo mesto (službo) I shall be obliged to look out for another situation
zame se je posebno potrudil he has taken special pains for my sake
potrudil se je k meni he came to see me
na vso moč potrúditi se to use one's best efforts

povéčati to enlarge; to augment, to aggrandize; to amplify; to increase; to intensify; (z lečo) to magnify; (pretiravati) to exaggerate; to extend; to enhance

povéčati se to increase, to augment
v zadnjih letih se je mesto zelo povečalo the town has grown considerably in recent years
vojni stroški so povečali naš dolg the cost of war has swollen our debt
to je povečalo moje občudovanje this enhanced my admiration

povêljniški (-a -o) adj. di comando:
navt. poveljniški most ponte di comando
poveljniško mesto posto di comando
poveljniška ladja nave capitana, capitana
voj. poveljniška palica bastone di comando, comando

povzdígniti (-em) | povzdigováti (-újem)

A) perf., imperf. elevare, innalzare, alzare, erigere; assumere; magnificare, esaltare:
povzdigniti glas alzare la voce
povzdigniti v papeža innalzare al pontificato
mesto so povzdignili v vojvodstvo la città fu eretta a ducato
povzdigniti koga do najvišjih časti elevare qcn. ai più alti onori
povzdigniti v nebesa incielare

B) povzdígniti se (-em se) | povzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl. ascendere a, raggiungere:
povzdigniti se do visokega položaja raggiungere alte cariche

pozivn|i (-a, -o) Ruf- (znak das Rufzeichen, mesto die Rufstelle)

pozna|ti (-m) spoznati

1. koga: kennen (kot als, po an)

2. kot znanca: kennen, bekannt sein mit, dobro: gut kennen, gut bekannt sein mit; na videz: vom Ansehen kennen
poznati do obisti in- und auswendig kennen

3. mesto, deželo ipd.: kennen
poznati kot svoj lastni žep wie seine eigene Tasche kennen
poznati -kundig sein (deželo landeskundig, mesto stadtkundig, kraj ortskundig, pot wegkundig, figurativno svet weltkundig)
ne poznati -unkundig sein, -fremd sein
(dežele landfremd, mesta stadtfremd, kraja ortsfremd)

4. razlike, stroko, kraj, pot ipd.: kennen, vertraut sein mit
figurativno ne poznati mere kein Maß kennen
ne poznati meja keine Grenzen kennen
ne poznati pardona keinen Pardon kennen
ne poznati razlike keinen Unterschied machen
ne poznati šale keinen Spaß verstehen

5. (vedeti za) pot, rešitev, sredstvo proti, dober lokal: wissen (den Weg …)
poznati zadevo Bescheid wissen

6. pomembnost zadeve ipd.: (zavedati se) um (etwas) wissen
|
figurativno po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister

požar moški spol (-a …) das Feuer, das Großfeuer, der Brand, katastrofalen: die Brandkatastrophe; -brand (gozdni Großbrand, Waldbrand, rudniški Grubenbrand, sobni Zimmerbrand)
travniški požar das Lauffeuer
požar, ki je povzročil škodo das Schadenfeuer
(ogenj) die Feuersbrunst
znak za požar der Feueralarm
dati znak za požar Feueralarm geben/schlagen
… požara Feuer-, Brand- (javljalnik der Feuermelder, die Feuermeldeanlage, nevarnost die Brandgefahr, Feuergefahr, mesto die Brandstelle, namerno netenje die Brandstiftung, preprečevanje die Feuerverhütung, škoda zaradi požara der Feuerschaden, vzrok Brandursache, žarišče der Feuerherd, gašenje die Feuerlöschung, preprečevanje die Brandverhütung)
zaščita pred požarom der Feuerschutz
ki zadržuje širjenje požara feuerhemmend
zavarovan za primer požara feuerversichert

požár fire; burning; conflagration

svetovni požár world conflagration
varen pred požárom fireproof
zaščita (zavarovanje) proti požáru fire precautions (fire insurance)
naša hiša je bila popolnoma uničena v požáru our house has been burnt down
požár izbruhne a fire breaks out
požár je celo mesto spremenil v pepel the fire has left the whole town in ashes
po požáru so od hiše ostali le štirje zidovi the house has been gutted by fire

požár incendie moški spol , feu moški spol , flamme ženski spol ; (velik) grand incendie, embrasement moški spol , conflagration ženski spol , sinistre moški spol

požar v rudniku feu de mine
gašenje požara extinction ženski spol d'un incendie
gozdni požar incendie de forêt
mesto požara lieu moški spol d'un incendie (ali d'un sinistre)
splošen požar (prevrat) (figurativno) embrasement moški spol
širjenje požara propagation ženski spol de l'incendie
škoda zaradi požara perte ženski spol par l'incendie
vojni požar (figurativno) conflagration
zavarovanje proti požaru assurance ženski spol (contre l')incendie
izbruhnil je požar un incendie s'est produit (ali déclaré)

právi -a, -o right, the right one; proper; (neponarejen) natural, pure, genuine, unadulterated; perfect, quite a; (resnlčen) real, true, veritable, authentic, actual; (točen) accurate, correct; (zvest) true, true-blue; (iskren) sincere, felt

právi, -a, -o brat full brother
práva sestra full sister
právi, -a, -o denar good money
právo zlato pure gold, genuine (ali real) gold
právi, -a, -o kot geometrija rectangle
práva pot the right way
právi, -a, -o mož (človek) the right man
právi, -a, -o mož na pravem mestu (figurativno) a square peg in a square hole
o právem času in due course, at the right time, in the nick of time
na právem mestu in the proper place
právi, -a, -o Francoz, ta možakar! a true Frenchman, that man!
právi, -a, -o pravcati bedak a regular fool, a prize idiot
právi, -a, -o pravcati lopov an arrant knave, a confirmed rascal
právi, -a, -o pravcati detektiv a real, live detective
to je právi, -a, -o mož this is a real man
on je právi, -a, -o avtor te knjige he is the true author of this book
on ni čisto pri právi, -a, -o (pameti) he is not quite in his senses
on je práva ničla (figurativno) he is a mere cipher
to je práva sreča it is a piece of real good luck
to ne gre čisto po právem (figurativno) there is some skulduggery in it, I suspect foul play
ni nobene práve razlike med njima there is no real difference between the two
imeli smo právo poplavo doma we have had a real inundation at home
naleteti na právega to meet one's match
priti na právo mesto to come to the proper place
urezal si se v prst, práva reč! you have cut your finger, what's that? (ali it's nothing to make a fuss about)

prázen empty; emptied; (službeno mesto) vacant, open; unoccupied; void, evacuated; vain; (nepopisan) blank

prázne besede empty words pl
za prázen nič for nothing, without any reason
práznih rok empty-handed
prázen izgovor a lame excuse
prázno gledališče a poor house
prázno službeno mesto vacancy
prázna soba empty room
prázen prostor an empty space
prázne trditve unfounded assertions pl
prázen strah groundless fear
prázno upanje vain hope
prázna vera superstition
na prázen želodec on an empty stomach
prázen naboj blank cartridge
on je prázne glave he is empty-headed
ta je prázna (to je čista izmišljotina) that is pure invention
hotéli so sedaj prázni the hotels are all deserted by this time
gledati, strmeti v prázno to gaze into space
mlatiti prázno slamo to talk nonsense (ali rot), to flog a dead horse
pustiti eno vrsto prázno to leave a line blank
vrnil se je práznih rok he returned empty-handed

prázen (à) vide, vacant, creux , (ničev) vain

prazen alarm, strah fausse alarme (ali alerte)
prazne besede paroles en l'air (ali insignifiantes), familiarno du vent
prazna denarnica bourse ženski spol plate (ali vide)
prazna glasovnica billet moški spol (de vote) blanc
prazna glava tête ženski spol creuse (ali vide)
prazna patrona cartouche ženski spol à blanc
prazno stanovanje appartement moški spol vacant
prazna stran page ženski spol en blanc
prazen tek (tehnika) marche ženski spol à vide, figurativno jeu moški spol inutile
prazno upanje espoir moški spol vain
prazna vera superstition ženski spol
za prazen nič se smejati rire pour un rien
gledati v prazno (figurativno) regarder dans le vague
vrniti se praznih rok s'en retourner (ali revenir) les mains vides (familiarno bredouille)
zadeti v prazno (zgrešiti cilj) manquer le but
zasesti prazno (delovno) mesto combler une vacance

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

praznin|a ženski spol (-e …) die Leere (čustvena Gefühlsleere)
zevajoča praznina gähnende Leere
(prazno mesto, vrzel) die Leerstelle, die Lücke

preboj [ô] moški spol (-a …) der Durchbruch (tudi vojska); skozi kaj: der Durchschlag, die Durchbrechung, die Durchdringung
mesto preboja die Durchbruchstelle

prebójen vojska (of) breakthrough

prebójno mesto, prebójna točka point of breakthrough
prebójni napad breakthrough attack
prebójni tank breakthrough tank

predajn|i (-a, -o) Übergabe- (mesto die Übergabestelle)

predor² [ô] moški spol (-a …) (preboj) der Durchbruch (mesto predora die Durchbruchstelle); matematika geometrijsko: die Durchdringung