Franja

largement [laržəmɑ̃] adverbe široko, obilno; najmanj

gagner largement sa vie dobro si služiti kruh
il a largement 5000 francs par mois ima najmanj 5000 frankov na mesec
il est largement dix heures je že najmanj deset ura
avoir largement de quoi vivre dobro živeti

levadura(s) ženski spol (množina) droži, kvas

polvo de levadura(s) pecilni prašek
sin levadura(s) nekvašen (kruh)

levain [ləvɛ̃] masculin kvas, droži; klična celica, kal

levain en poudre pecilni prašek
du pain sans levain nekvašen kruh
levain de haine, de jalousie kal sovraštva, ljubosumnosti

lomíti (lómim)

A) imperf. ➞ zlomiti

1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

2. contorcersi:
spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

3. essere sconvolto:
jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

4. tisk. impaginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
lomiti si zobe pri rompersi i denti in
lomiti lan granulare il lino
fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
lomiti usnje irruvidire il cuoio

B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

1. spezzarsi

2. pren. piegarsi, chinarsi:
lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

4. fiz. rifrangersi:
svetloba se lomi la luce si rifrange
ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
lomiti se po kamenju arrancare sui sassi

mano f (pl. -ni)

1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)

2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku

3. pest, peščica

4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu

5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

6. pisava

7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

8. pren. vrsta, zaporedje

9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva

manteca ženski spol maslo; svinjska mast, salo

manteca de cerdo svinjska mast
manteca de coco kokosovo maslo
manteca derretida raztopljeno maslo
manteca dulce nesoljeno maslo
manteca salada soljeno maslo
manteca vegetal rastlinska mast
pan con manteca kruh z maslom
hecho un rollo de manteca zdrav ko riba (otrok)
untar con (de) manteca z maslom namazati

margarin|a ženski spol (-e …) die Margarine
tovarna margarine die Margarinefabrik
kruh z margarino das Margarinebrot

marmelad|a ženski spol (-e …) die Marmelade (brusnična Preiselbeermarmelade, češnjeva Kirschmarmelade, kosmuljeva Stachelbeermarmelade, marelična Aprikosenmarmelade, mešana Mehrfruchtmarmelade, oranževa Orangenmarmelade, ribezova Johannisbeermarmelade, slivova Pflaumenmarmelade, šipkova Hagebuttenmarmelade); s celimi sadeži: die Konfitüre
kozarec za marmelado das Marmeladenglas
kruh z marmelado das Marmeladenbrot

marmelada samostalnik
(sadni namaz) ▸ lekvár

marmeláda jam

oranžna marmeláda marmalade
marelična marmeláda apricot jam
napraviti marmeládo to make jam
namazati kruh z marmeládo to spread jam on bread, to make a jam sandwich (ali narečno a jam butty)

maslén de beurre, au beurre

maslena kislina (kemija) acide moški spol butyrique
maslen kruh, maslenec tartine beurrée (ali de beurre)
masleno testo pâte ženski spol au beurre
maslena zabela beurre fondu

masl|o srednji spol (-a …)

1. die Butter, -butter (arašidovo [Erdnußbutter] Erdnussbutter, čajno Teebutter, domače Bauernbutter, kakavovo Kakaobutter, kakovostno Markenbutter, kmečko Landbutter, Bauernbutter, kokosovo Kokosbutter, sardelno Sardellenbutter, topljeno/kuhano Schmelzbutter, zeliščno Kräuterbutter)
…za maslo/z maslom Butter-
(posodica za die Butterdose, predal za das Butterfach, kruh z das Butterbrot)
delati maslo/namazati z maslom buttern
mehak kot maslo butterweich
figurativno kot po maslu wie geschmiert, wie am Schnürchen
figurativno imeti maslo na glavi Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
figurativno kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce wer Butter auf dem Kopf hat, soll nicht in die Sonne gehen
figurativno to je tvoje/njegovo maslo das ist dein/sein Werk

2.
medicina ušesno maslo das Ohrenschmalz, das Ohrenwachs

máslo (surovo) butter

sveže, presno máslo fresh butter, ZDA sweet butter
slano máslo salted butter
máslo za kuho cooking butter
stopljeno máslo melted butter
umetno máslo margarine, arhaično butterine
žaltavo, žarko máslo rancid butter
kalup za máslo butter-print
kepica, reženjček másla pat of butter
kruh z máslom bread and butter
delati máslo to churn butter
zabeliti z máslom to butter, to flavour with butter, to add butter
namazati z máslom to spread butter on
to je njegovo máslo (figurativno) he has a finger in the pie, he as a hand in it
iti kot po máslu (figurativno) to run smoothly, to go swimmingly, to go like clockwork
stvari gredo kot po máslu things are going swimmingly (ali like clockwork)
to nam gre kot po máslu (figurativno) pogovorno we're getting on like a house on fire
gre kot po máslu! it's going on swimmingly (ali like a house on fire)
vse je šlo kot po máslu (figurativno) it was all plain sailing, it was a piece of cake (ali pogovorno a pushover, žargon a doddle)

máslo (surovo) beurre moški spol

topljeno maslo beurre fondu
žarko, žaltavo maslo beurre rance
sardelno maslo beurre d'anchois
ušesno maslo cérumen moški spol
namazati z maslom beurrer
z maslom namazan kruh tartine de beurre
vse gre kakor po maslu tout va comme sur des roulettes

mázati (strite) to lubricate, (z mastjo) to grease, (z oljem) to oil; (z maslom) to butter; to smear, arhaično to besmear; (čečkati) to scribble, to scrawl; (s katranom) to tar; (zamazati) to soil, to dirty, figurativno to sully, to defile

mázati maslo na kruh to butter (one's) bread, to spread butter on bread
mázati smučke to wax (one's) skis
mázati komu (figurativno, podkupiti) to bribe someone, to grease someone's palm, pogovorno to square someone

mázati (mážem)

A) imperf. ➞ namazati

1. ungere; lucidare; spalmare; imbiancare, tinteggiare:
mazati čevlje lucidare le scarpe
mazati kruh z marmelado spalmare il pane di marmellata
mazati steno tinteggiare, imbiancare la parete
šport. mazati smučke sciolinare
mazati z oljem oliare
mazati z voskom incerare

2. pog. (ličiti) truccare

3. teh. ingrassare, lubrificare:
mazati ležaje ingrassare i cuscinetti

4. pren. (podkupovati) ungere:
mazati koga ungere le ruote a qcn.

5. (delati kaj umazano) sporcare, insudiciare, imbrattare, macchiare:
pren. da bi sebe opral, druge maže per lavare se stesso, imbratta il buon nome degli altri

6. pren. picchiare, menare:
mazati koga s palico suonarle a qcn. col bastone

7. žarg. igre giocare un carico (sulle carte del compagno)

8. pog. pren. togliere d'impiccio qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. mazati si s čim roke sporcarsi le mani con qcs.
šport. mazati koga battere qcn.
pren. mazati komu oči gettare fumo negli occhi a qcn.

B) mázati se (mážem se) imperf. refl.

1. sporcarsi, macchiarsi, imbrattarsi

2. (ličiti se) truccarsi, imbellettarsi

3. pog.
ven se mazati cavarsi d'impiccio

med¹ [é] moški spol (-u, ni množine) der Honig, Bienenhonig, -honig (cvetlični Blütenhonig, gozdni Waldhonig)
umetni med der Kunsthonig
turški med türkischer Honig
celica z medom die Honigzelle
kruh z medom das Honigbrot
kozarec medu das Honigglas
sladek kot med honigsüß
figurativno na ustih med, a v srcu led Honig auf der Zunge, Galle im Herzen
brez potu ni medu ohne Fleiß kein Preis

mendīcō -āre -āvī -ātum in mendīcor -ārī -ātus sum (mendīcus)

1. intr. beračiti, prosjačiti: Sen. rh., potius quam illi ubi minime honestumst mendicantem vivere Pl. od beračenja, ad extremam mendicandi necessitatem deductus Lact. spravljen na beraško palico; subst. pt. pr. mendīcantēs -ium, m berači, prosjaki: Sen. ph.

2. trans. beračiti, prosjačiti, moledovati za kaj, izberačiti (izprosjačiti, izmoledovati) kaj: malum ab aliquo Pl., mendicatus cibus O. ali panis Iuv. beraški kruh, aliquid Ap., victum Lact., ostiatim cibum Hier.

mendum -ī, n in (od Avgustove dobe) menda -ae, f (prim. skr. mindá telesna hiba, lat. mendīcus hibav, bolehen (in zato nezmožen služiti si svoj kruh =) siromaški, berač, mendīcāre, mendāx)

1. napaka, pomanjkljivost, hiba, pogrešek
a) o telesnih hibah: rara tamen mendo facies caret; occule mendas, quāque potes, vitium corporis abde tui O.
b) napaka v pisanju, pis(me)na pomota (spodrsljaj): mendum liturā corrigere Ci., ne quis mendam magis quam consuetudinem putet Suet., videbatur compluribus in extremo verbo menda esse Gell., sunt enim (sc. libri) effecti; tantum librariorum menda tolluntur Ci.
c) računska napaka, spregled: magnum mendum contintent (sc. Idus Martiae) Ci. ep. vsebujejo veliko (računsko) napako = ob marčevih idah so se pa zelo uračunali (ušteli) (sc. ker so tega dne umorili samo Cezarja, ne pa tudi Antonija).

2. laž, prevara, ukana: Vulg., Eccl.

mésiti (-im) imperf.

1. impastare (pane, argilla); mescolare:
mesiti kruh impastare il pane
pren. mesiti kaj o kom sparlare (di)

2. (gaziti) guazzare (in)