Franja

nohtna posteljica stalna zveza
anatomija (koža pod nohtom) ▸ körömágy

občutljív touchy; sensitive (za mraz to cold); tender; arhaično sensible

občutljíva koža, noga tender skin, foot
občutljívo mesto tender spot
občutljíva tehtnica sensitive scales pl
občutljív je za svoj ugled he is touchy about his reputation
dotaknil sem se ga na občutljívem mestu I touched him on a sore (ali tender) spot
biti preveč občutljív to be too impressionable, too softhearted

obraz moški spol (-a …)

1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
… obraza Gesichts-
(barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
… za obraz Gesichts-
(krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
strog obraz strenge Miene
uraden obraz dienstliche Miene
kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
|
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
brez obraza figurativno gesichtslos
čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
maska čez obraz die Strumpfmaske
na obrazu im Gesicht
koža na obrazu die Gesichtshaut
biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
veter v obraz der Gegenwind
udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
z obraza prebrati an der Stirn ablesen
strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
z … obrazom -gesichtig
(ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene

obscūrus 3, adv. -ē (indoev. kor. *(s)qeu-, *(s)qeu̯ā- pokri(va)ti; prim. skr. skunā́ti, skunṓti, skāuti pokriva, gr. σκυλόω zagrinjam, σκῦλον sveta bojna oprava ali koža, σκῦτος koža, lit. skūrà koža, stvnem. scur na(d)strešek, lat. scūtum, cutis, cūdō, cūstōs)

1. tem(ot)en, temačen, mračen, mrk(el), brez svetlobe, senčen, senčnat: umbra, nubes V., obscuro deterget nubila caelo notus H. z oblačnega neba, o. luna V. bledeča v zori, obscūrā nocte V., iam obscurā luce L. ko se je bilo že zmračilo, že ob mraku (naspr. luce clarā), obscuro etiam tum lumine S. ko se je že svitalo, že o svitu (zoru), sub obscuro mane Col., o. cubiculum Sen. ph., Suet. (naspr. lucidum), lucus V., aquae o. kalne, obscure cernere Ci. fr. ap. Non.; pesn. predik. (prim. gr. νύχιος ἦλϑε): ibant obscuri V. po temi; adv. acc. n.: obscurum dissilit aër Lucan.; subst. obscūrum -ī, n tema, tem(n)ína: noctis V., obscuro coeptae lucis T. v temi porajajočega se dne (zaznavajočega se svita), in obscuro contineri (o ptičih) Sen. ph.; pren.: si in tantā scriptorum turbā mea fama in obscuro est L., veritas in obscuro latere adhuc existimatur Lact.

2. skriven (skrit), neviden, neopažen: locus L., antrum O., tabernae H. zakotne krčme, obscurus in ulvā delitui V., o. Pallas O. v starko preoblečena, v podobi starke, mamma Val. Fl. zmerno se dvigajoče, simultates partim obscurae, partim apertae Ci., o. odium T., vitam transmittere per obscurum Sen. ph. na tihem, obscure perire, ferre egestatem Ci., non obscure gerere simultatem Suet. ne prikrivati sovraštva; occ. po značaju skrit, molčeč, zadržan, miren, vase zaprt (naspr. apertus): homo versutus, obscurus, astutus Ci., obscurior natura (čud) T., Tiberius obscurus adversus alios, ei uni intectus T.

3. metaf.
a) po glasu nerazločen, zamolkel: vox Q., cantus obscurior Ci., Q.
b) razumu temen = nejasen, nerazumljiv, negotov (naspr. perspicuus): oracula Ci., Heraclitus valde obscurus Ci., utilitatis ratio aut perspicua nobis aut obscura Ci., cur hoc tam obscurum est et caecum? Ci., quasi res dubia aut obscura sit Ci., non est obscurum (jasno, očitno je), ad quem suspicio maleficii pertineat Ci., neque est obscurum, quin in contrariis contraria sumenda sint Ci., vera obscuris involvo V., brevis esse laboro, obscurus fio H., nolo plebem Romanum obscurā spe et caecā exspectatione haerere Ci.; subst.: si potes id quoque docere, quod in obscuro est (v temi = nejasno), an didiceris Plin. iun.
c) po veljavi temen = neznan, neslaven, nesloveč, neugleden, nizek (naspr. clarus): humili atque obscure loco natus Ci., L., obscuris orti maioribus Ci., natus obscurissimis initiis Vell., obscuriora sunt eius gesta N. manj znana, hominibus litteratis et historicis est notior, populo et suffragatoribus obscurior Ci. manj znan, o. fama V. neslavnost, nomen C., non obscurus fuit Ci. brez slave.

odpádel (-dla -o) adj. caduto:
odpadla koža spoglia

oliven pridevnik
1. (o barvi) ▸ olíva, olív
2. (v kulinariki) ▸ olívás, olívaPovezane iztočnice: olivno olje

3. (v kozmetiki) ▸ olíva
4. (o drevesu) ▸ olajfa, olíva

oprsnik samostalnik
1. (del oblačila) približek prevedka ▸ kantáros nadrág felső részeNadaljevanje modnih zgodb, ki spominjajo na tiste iz osemdesetih let, so hlače z oprsnikom in naramnicami. ▸ Az 1980-as éveket idéző divattörténetek folytatása a kantáros nadrág.

2. nekdaj (moško oblačilo) ▸ mellvért, mellény
Poleg loka, ki je brez merilnih naprav, uporabljam se puščice, oprsnik in ščitnik za roko, tok za puščice ter daljnogled. ▸ Az íjon kívül, amin nincs mérőberendezés, nyílvesszőket, mellvértet és karvédőt, vesszőtartó tegezt és távcsövet használok.

3. nekdaj (žensko oblačilo) ▸ mellény, korzettSamozavestno je v hoji in plesu valovila v kratkem oprsniku in nič daljšem hlačnem krilcu. ▸ Magát riszálva magabiztosan vonult egy aprócska korzettben és egy falatnyi nadrágszoknyában,
Gladka koža ploskega trebuha je gledala izpod kratkega oprsnika, zapetega le z enim gumbom. ▸ Lapos hasának sima bőre kilátszott a rövid mellény alól, amelyet csak egy gomb tartott össze.
Leta 1969 so folklorniki iz Beltincev prišli do novih folklornih kostumov, a so se odločili, "da bodo noše podobne starim, zajemale pa bodo naglavno ruto, oprsnik in predpasnik v štirih pastelnih barvah, značilnih za Prekmurje, moška oblačila pa še nadalje iz domačega platna, le telovniki iz črnega blaga". ▸ 1969-ben a belatinci néptáncosok új népviseletet kaptak, de úgy döntöttek, hogy „a viseletek a régiekhez hasonlóak lesznek fejkendővel, mellénnyel és köténnyel, a Muravidékre jellemző négy pasztellszínben, míg a férfiviseletek továbbra is helyi vászonból készülnek, csak a mellényt készítik fekete szövetből”.

4. (pripomoček za vodenje živali) ▸ hám
Nekateri priporočajo tudi takšno pomoč, da psa privežejo s posebnim pasom ali oprsnikom okrog telesa. ▸ Egyesek azt is javasolják, hogy a kutyát speciális biztonsági övvel vagy a testéhez illeszkedő hámmal rögzítsük.

os [ɔs, pluriel o] masculin kost

viande féminin sans os meso brez kosti
os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
jusqu'à la moelle des os globoko
mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
c'est un os bien dur to je trd oreh
(familier) il y a un os (tu) je neka težava
il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
(populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
ronger un os kost glodati
ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba

ôslov of an ass, of a donkey

ôslova koža ass's skin

oslóvski d'âne, de l'âne ; figurativno nigaud, stupide

oslovski kašelj (medicina) coqueluche ženski spol
oslovska koža peau ženski spol d'âne
oslovski most (figurativno) pont moški spol aux ânes

oso moški spol medved

oso blanco, oso marítimo morski (beli) medved
oso hormiguero m. mravljinčar
oso pardo, oso común rjavi (navadni) medved
hacer el oso biti vsega kriv, tepen(ec) biti; dvoriti komu
piel de oso medvedja koža

óvčji sheep's, sheep-; sheepish

óvčja čreda a flock of sheep
óvčja koža, kožuh sheepskin
óvčje meso lamb, mutton, sheep meat
óvčja staja sheepfold
óvčji sir sheep's milk cheese
óvčje usnje sheepskin, sheep's leather
óvčja volna sheep's wool

óvčji de oveja(s)

ovčje meso (carne f) de cordero m
ovčji hlev ovil m, corral m de ovejas
ovčja koža piel f de oveja, (runo) vellocino m, (strojena, z volno) corderillo m
ovčje mleko leche f de oveja
ovčji sir queso m de (leche de) oveja
ovčji kožuh piel f de oveja (ali de cordero)
ovčje usnje badana f
volk v ovčji koži (fig) lobo m con piel de cordero, hipócrita m malintencionado

ôvčji de mouton, de brebis; ovin

ovčje garje gale ženski spol ovine
ovčja koža peau ženski spol de mouton, toison ženski spol
ovčji kožuh fourrure ženski spol de (peau de) mouton
ovčje meso viande ženski spol de mouton
ovčje pasme races ženski spol množine ovines
ovčji pastir berger moški spol, (literarno, religija) pasteur moški spol
ovčja staja bergerie ženski spol, bercail moški spol, parc moški spol à moutons
ovčje usnje peau ženski spol de mouton, basane ženski spol
ovčja volna laine ženski spol de mouton
volk v ovčji koži (figurativno) le loup qui s'est fait agneau, loup déguisé en agneau (ali sous peau de mouton)

ôvčji (-a -e) adj. di pecora, pecorino; ovino:
ovčje meso, mleko carne, latte di pecora
ovčji sir formaggio pecorino, pecorino
ovčji pastir pecoraio
ovčja staja ovile
vet. ovčje garje rogna della pecora
bibl. volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
bot. ovčje vime poliporo ovino (Albatrellus ovinus)
zool. ovčji zolj estro ovino (Oestrus ovis)
ovčja koža (v knjigoveštvu) bazzana
muz. ovčje črevo (za strune) minigia

oveja ženski spol ovca

oveja sarnosa garjava ovca
lana, piel de oveja ovčja volna, koža
cada oveja con su pareja enako se z enakim druži

palear -āris, n (palea) viseča koža pod grlom goveda, grlína, podgrlína, podvrátnik, ožrêlje (ožrélje): Sen. tr.; pogosteje pl.: Varr., O., Col., Plin., a mento palearia pendent V.

pánterjev (-a -o) adj. di, della pantera; panterino:
panterjeva koža pelle di pantera
bot. panterjeva mušnica amanita panterina (Amanita pantherina)

pégast (po obrazu) tacheté, moucheté, couvert de rousseur (ali familiarno de lentilles, de son)

pegasta koža tavelures ženski spol množine de la peau
pegasti legar (tifus) fièvre ženski spol typhoïde
pegasta lica joues ženski spol množine tachetées de son
pegasta mušnica (goba) amanite ženski spol panthère
pegasta sova(zool) effraie ženski spol

pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

pelo arriba proti dlaki (lasem)
peinarse pelo arriba nazaj se česati
pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
pelo oxiginado beljeni lasje
pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
pelo rizado kodrasti lasje
pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
pelo a pelo enak, bot
contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
ni un pelo niti sledu ne
de medio pelo ljudski
de poco pelo reven, siromašen
en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
sin pelo brez dlak, plešast
agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
andar al pelo pretepati se
no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
echar pelo izmučiti se, utruditi se
hacer el pelo česati, frizirati
no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
todo va al pelo vse gre gladko
no se le ve el pelo izginil je brez sledu
estar a medios pelos pijan biti
estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
tirar de los pelos za lase povleči