Franja

avārus 3, adv. -ē (predklas. avāriter: Pl., Ca. et Quadr. ap. Non.) (aveō1)

1. lakomen, denarja lakomen, pohlepen, skop: agricola V., homo avarus et furax Ci., minime avara coniux Ci., avarus erat? immo etiam semper liberalissimus munificentissimusque fuit! Ci., avariores magistratus Ci., homo avarissime..., redde bona sodalis filio Ci., nihil avare, nihil iniuste esse faciendum Ci., ubi multa avare facta videbitis Ci. z dobičkaželjnim namenom, iz dobičkaželjnosti, multa crudeliter avareque facere N. mnogo grozovitosti storiti iz lakomnost, quo crudelius avariusque in Graecia bellatum L., neglegenter se et avare agentes Eutr.; enalaga: avarus animus O., factum Ci., manus O., Cu., fraus H. skopuška, spes H. brezmerna, litus V. kjer prebivajo lakomniki, adulationes Plin. iun. Od tod subst.
a) avārus -ī, m lakomnik, lakomnež, skopuh, stiskač: quantum discordet parcus avaro H., semper avarus eget H., pro avaro parcum vocemus Q., dives avarus Sen. ph.; v komp.: si quis avarior vivit H. večji skopuh; v pl.: avari... verae laudis gustatum non habent Ci.
b) avārae -ārum, f lakomne deklice: Tib.

2. pren. pohlepen česa, poželjiv, nenasiten: Acheron V., mare H., venter H. lačen, ignis Pr., fata O., avarius exigere opus quam pensiones Col. pazljiveje gledati na..., horas suas avarissime servare Sen. ph. zelo skopariti s svojimi urami; pesn. in poklas. z objektnim gen.: animus laudis avarus H., Grai praeter laudem nullius avari H., pecuniae alienae non appetens, suae parcus, publicae avarus T., milites caedis avari Cl.: z ab (glede na...): avarissimus ab istis prodigiis Sen. ph.

babica samostalnik
1. (mati očeta ali matere) ▸ nagymama, mama
2. (pomočnica pri porodu) ▸ szülésznő, bábaasszony, bába
3. izraža naklonjenost (starejša ženska) ▸ néni, mami
Na tribuni so sedeli plešasti gospodje in dobro ohranjene šarmantne gospe, da ne rečem babice. ▸ kontrastivno zanimivo A lelátón kopasz urak és jó karban lévő, elbűvölő hölgyek, hadd ne mondjam, mamik ültek.

4. (začetnica česa) ▸ nagyi Babica rokenrola Tina Turner bo šla znova na turnejo. ▸ Tina Turner, a rock'n'roll-nagyi ismét turnézni indul.
Marina Abramović je v Beogradu rojena umetnica, ki velja za babico performansa. ▸ Marina Abramović belgrádi születésű művész, aki az előadóművészet nagyijának számít.

5. zoologija Barbatula barbatula (riba) ▸ kövi csík
Babica je talna riba, ki preždi podnevi skrita med kamenjem, kjer je zaradi svoje pisane telesne risbe izredno dobro prikrita. ▸ A kövi csík a kavicsos vízfenéken rejtőzködő halfaj, mely napközben a színezete miatt alig észrevehető.

Bacchus ī, m (Βάκχος)

1. Bakh, Jupitrov in Semelin sin, bog vina; Rimljani so ga poistovetili z italskem bogom, imenovanim Liber pater: Ci., V., H., O. idr. Kot bog vina ima še vzdevke: Bromius, Eleleus, Evan, Lenaeus, Liber, Lyaeus, Nyctelius: O. Pogosto Bacchus = Dionysos. V star. dobi so ga upodabljali z dolgo brado in ohlapnim oblačilom, poznejši umetniki pa so ga videli kot bujnega mladeniča, ovenčanega z bršljanom ali trtnim listjem; kot bog misterijev ima včasih na glavi en ali dva roga: corniger, cornu insignis O. Potem so ga upodabljali vse bolj mehkužnega in medlega. Spričo njegovega čudovitega rojstva so mu vzdevali pridevke kakor: ignigena O. (ker ga je še nedonošenega rodila Semela, umirajoča v ognju), bis genitus, bimater, satus iterum O. (ker ga je dal Jupiter še nedonošenega všiti v svoj kolk, kjer ga je tudi donosil). Kot navdušujoči bog pesnikov: Bacchus carmina docens H., kot vinski bog: racemifer, corymbifer O.

2. met.
a) bakhovski klic = io Bacche: Baccho audito V.
b) vinska trta: Bacchus amat colles, aquilonem et frigora taxi V., iuvat Ismara Baccho conserere V.
c) vino: lacte favos et miti dilue Baccho V., mella Bacchi domitura saporem V. vino, sladko ko med.

baliolus 3 (demin. iz gr. βαλιός pisan, marogast) pisan, marogast, lisast: Pl. (Poenulus V, 5, 22, kjer nekateri izdajatelji pišejo bāiiolum; gl. bāiiolus).

Bardaeī -ōrum, m Bardejci, ilirsko ljudstvo (pri Ci. ep. in Plin. se imenujejo Vardaei Vardejci). Od tod adj. Bardaicus 3 bardejski = ilirski: Bardaicus calceus Iuv. nekak vojaški škorenj iz klobučevine, obuvalo rim. centurionov (šalj. = centurio); subst. Bardaicus -ī, m = Bardaicus calceus Mart. (IV, 4, 5, kjer drugi pišejo vardaicus).

barieren pridevnik
1. v geografiji (o pregradi ali oviri) ▸ barrier, védő Barierni nasipi nastajajo ob obalah, kjer se morsko dno zelo položno spušča proti odprtemu morju. ▸ A védőtöltések olyan partvonalak mentén alakulnak ki, ahol a tengerfenék nagyon sekélyen lejt a nyílt tenger felé.

2. (o zaščiti) ▸ barrier Barierne metode so manj zanesljive: ob rednih spolnih odnosih v enem letu zanosi približno dvajset odstotkov žensk. ▸ A barrier módszerek kevésbé megbízhatóak: rendszeres szexuális érintkezés esetén egy év alatt a nők körülbelül húsz százaléka teherbe esik.

Bebrycēs¹ -um, m (Βέβρυκες) Bebriki, ljudstvo v maloazijski deželi, ki se je pozneje imenovala Bithynia: Plin., Val. Fl., Amm.; sg. Bebryx -ycis, m (Βέβρυξ) Bebrik, prastari bebriški kralj (tudi Amycus), izvrsten borec s cestom in grozovitež, ki je žrtvoval premagane tujce; naposled ga je Poluk obvladal in ubil: Val. Fl., Stat. (z acc. Bebryca). Od tod subst. Bebrycia -ae, f (Βεβρυκία) Bebricija, Bebrikia, bebriška dežela, ki se je pozneje imenovala Bithynia: S. fr., Val. Fl.; adj. Bebrycius 3 (Βεβρύκιος)
a) bebriški = ki se tiče dežele Bebricije: gens V., fretum, regnum Val. Fl.; = bitinski: hospes Sid. (o bitinskem kralju Pruziji).
b) Bebrikov, bebriški: arena Stat. kjer se je Bebrik boril s Polukom, nemus Stat. kjer je Bebrik prežal na tujce, cruor Tert. ki jo je Bebrik prelil.

bencin teče komu po žilah frazem
(o ljubezni do avtomobilov) ▸ benzin csörgedezik az ereiben
Dirkači se še najbolj zavedajo, da dirkanje spada le na dirke, kjer se lahko varno preizkusita nadarjenost in pogum vsakega, ki mu po žilah namesto krvi teče bencin. ▸ A versenyzők tudják a legjobban, hogy versenyezni csak azokon a futamokon szabad, ahol bárki, akinek vér helyett benzin csörgedezik az ereiben, biztonságosan próbára teheti a tehetségét és a bátorságát.
Jasno je, da Slovencem po žilah v dobršni meri teče bencin, saj smo v Evropi po številu avtomobilov na prebivalca na šestem mestu. ▸ Világos, hogy a szlovéneknek benzin csörgedezik az ereiben, mivel Európában a hatodik helyen állunk az egy főre eső autók számát tekintve.

bergerie [bɛržəri] féminin ovčja staja, hlev; ovčarstvo; pluriel pastirske pesmi

enfermer le loup dans la bergerie (figuré) koga spustiti nekam, kjer lahko napravi veliko zla, škode

Bibēsia -ae, f (bibere) Bibezija, šalj. = Pivska dežela, t.j. dežela, kjer se mnogo pije: Pl., Fest.

bifurcus 3 (bi in furca) dvoviličast, dvoroglat, razsohast: Col., Plin., ramus O. rogovila, valli L. viličasti koli; subst. bifurcum -ī, n razsoha (kjer se dve veji cepita druga od druge): Col.; viličenje (o zvezi dveh žil dovodnic na glavi vprežne živine): P. Veg.; od tod: sudor mihi per bifurcum volabat Pert. = po licih proti grlu.

Bilbilis -is, acc. -im, abl. -ī Bilbilis,

1. fem. celtibersko mesto v tarakonski Hispaniji, kjer se je rodil pesnik Marcijal (Baubola): Plin., Mart.

2. masc. reka v tarakonski Hispaniji (pri Mart. Salō): Iust.

billard [bijar] masculin biljard; familier operacijska miza

c'est du billard to je otročje lahko, to gre kot po maslu
cette route est un vrai billard (figuré) ta cesta je v izvrstnem stanju, je gladka kot biljard
faire un (petit) billard igrati partijo biljarda
(familier) passer, monter sur le billard prestati kirurško operacijo
billard russe ruski biljard (kjer se mora krogla po dotiku z rdečo kroglo zakotaliti v večlukenj)

blood¹ [blʌd] samostalnik
kri
figurativno prelivanje krvi, pokol, umor; sorodstvo, rasa, rod; izvor; pogum, strast; rastlinski sok; gizdalin

blood bank krvna banka
blood donor krvodajalec, -lka
blood bespotted okrvavljen, krvav
blood bath prelivanje krvi
cold blood hladnokrvnost; premišljenost
in cold blood hladnokrvno
bad (ali ill) blood sovraštvo, prepir
blood count krvna slika
full blood čistokrven
hot blood vročekrvnost
to make one's blood boil razjeziti koga
to make one's blood creep grozo v kom zbuditi
to dip one's hands in blood oskruniti si roke s krvjo
one's own flesh and blood člani iste družine
you cannot make blood out of a stone kjer nič ni, še vojska ne vzame
blood and thunder literature zanikrna literatura
it runs in the blood to je v družini
to have s.o.'s blood on one's head imeti koga na vesti
blood group krvna skupina
half blood po poli (brat)
blood shed prelivanje krvi, pokol
blood transfusion transfuzija krvi
fresh blood novi člani
base blood nezakonsko rojstvo
a man of blood surovež
blood is thicker than water kri ni voda
to have (ali get) one's blood up razhuditi se
to draw blood raniti
his blood is up besen je
navtika, sleng Nelson's blood rum
blood test krvna analiza
blood royal kraljevska kri
to breed ill blood delati razprtije
to spill (ali shed) blood prelivati kri
pogovorno young blood vročekrvnež
to let blood kri puščati

boārius (bovārius) 3 (bōs) goveden, goveji, volovji, volovski: forum boarium Varr., L., Val. Max., Plin., T. ali forum bovarium Varr., Ci., L. Volovski trg v Rimu med Velabrom, velikim cirkusom in Tibero: boarium forum Romae dicebatur, quod ibi venderentur boves P. F., prim.: pontibus et magno iuncta est celeberrimo Circo area, quae posito de bove nomen habet O.; arva boaria Pr. (nekateri bovaria) kraj, kjer je bil pozneje veliki cirkus, lappa boaria Plin. neke vrste repinec, volovski repinec.

Boētius (Boēthius) -iī, m (s popolnim imenom Anicius Manlius Torquatus Severus Boetius) Anicij Manlij Sevér Torkvat Boetij, rojen v letih od 470 do 475 po Kr., konz. l. 510, izvrsten filozof, l. 524 obglavljen v ječi, kjer je napisal svoje najslavnejše delo De consolatione philosophiae libri V.

bœuf, pluriel bœufs [bœf, bö] masculin vol; govedo; govedina, goveje meso; figuré, familier silak, močan človek; adjectif, populaire silen, velik in presenetljiv

du bœuf goveje meso, govedina
filet masculin, langue féminin de bœuf goveji filé, jezik
sauté masculin de bœuf goveji ragu
bœuf de boucherie, de labour pitani vol za zakol, vprežni vol
bœuf bouilli kuhana govedina
bœuf (à la) mode s korenjem itd garnirana goveja dušena pečenka
bœuf rôti goveja pečenka, pražena govedina
bœuf sauvage bizon
succès masculin bœuf (populaire) velikanski uspeh
avoir un bœuf sur la langue (morati) molčati (potem ko so nas podkupili z denarjem)
mettre des bœufs à l'engrais pitati vole
parquer des bœufs à l'étable namestiti vole v hlev
être fort comme un bœuf biti močan ko vol
mettre la charrue avant, devant les bœufs začeti tam, kjer bi morali nehati
souffler comme un bœuf biti čisto ob sapo
travailler comme un bœuf delati ko konj

Bōiī¹ (C., L., T.) ali Bōī (Mel., Plin., T.) -ōrum, m (Βοῖοι inΒοιοί) Bojci, kelt. ljudstvo, ki se je iz svojih prvotnih bivališč v južni Galiji izselilo deloma v severno Italijo (v Padovo nižino), deloma pa v nemško sredogorje, kjer se je nastanilo v današnji Češki in ob Donavi. Bojci so bili večni nasprotniki Rimljanov; del njih je Cezar premagal in naselil pri Eduvcih. Sg. Bōius -ī, m Bojec: nobilis Boius L., Bōia -ae, f Bojka, le v besedni igri z bōia pri Pl. Od tod subst. Bōia -ae, f (sc. terra) Boja, Bojska dežela: C., Bōi(o)haemum (v rokopisu Bōihēmum) -ī, n Bojska dežela (Češka): T., Vell.; adj. Bōicus 3 bojski: ager (pri Milanu) P. F.

bojišče samostalnik
1. (o vojaškem spopadu) ▸ csatatér, harctér, harcmezőNa bojišču je padlo okrog 35.000 vojakov. ▸ Körülbelül 35 000 katona esett el a csatatéren.
Ceste so gradili vojaki, da so se po njih hitreje premikali na bojišča. ▸ A katonák utakat építettek, hogy gyorsabban eljussanak a csataterekre.

2. (v športu) ▸ küzdőtérPotem je projekt zamrl, dokler se podobna zamisel ni rodila pred nekaj leti na nogometnem bojišču. ▸ Aztán a projekt elakadt, mígnem néhány évvel ezelőtt hasonló ötlet született a futballpályán.Sama oblika boksarskega bojišča bi bila lahko tudi drugačna, lahko bi bil dejansko krog, kot ga poznajo v rokoborbi ali v kakšnem od azijskih borilnih športov. ▸ A bokszring alakja eltérő lehet - valójában lehetne kör alakú is, mint a birkózásban vagy néhány ázsiai küzdősportban.

3. (o konfliktu, spopadu) ▸ csatatér, harctérGlavno bojišče regionalizacije se je tako preneslo na sprejemanje zakona o pokrajinah. ▸ A regionalizáció fő harctere tehát a tartományi törvény elfogadására tevődött át.
Žal je danes v mnogih družinah miza bojišče, kjer starši in otroci merimo moči. ▸ Sajnos manapság sok családban az asztal az a csatatér, ahol a szülők és a gyerekek összemérjük a hatalmunkat.
To spremeni šolo v bojišče za čim boljše rezultate, v boj za točke. ▸ Ez az iskolát csatatérré változtatja, ahol a harc a lehető legjobb eredményekért, a pontokért folyik.

boksarska vreča stalna zveza
(športni pripomoček) ▸ bokszzsák
Svojo jezo je sproščala na boksarski vreči. ▸ A dühét a bokszzsákon vezette le.
Odšli smo v telovadnico, kjer imam boksarske vreče. ▸ Elmentünk az edzőterembe, ahol a bokszzsákjaim vannak.