Franja

Zadetki iskanja

  • jáviti to let someone know, to make known, (s pismom) to write (ali to send word); to communicate; to give notice; (obvestiti) to inform, to notify, to advise, to apprise, to announce, to report; arhaično to give out (ali forth)

    jáviti komu kaj to notify someone of something
    jáviti se (pojaviti se) to appear, (prijaviti se) (osebno) to report, to present oneself, (s pismom) to send word of oneself, to give some sign of life
    jáviti se (za razpisano mesto) to apply for, to offer oneself for
    jáviti se k izpitu to enter for an examination
    že mesec dni se mi ni javil I have not heard from him for a month, it's a month since I last heard from him
    kot je že bilo javljeno as already announced (ali reported)
    javite mi, prosim... please let me know..., please send me word...
    javila se je pri nas she has called on us, she has called round to see us
    tujci se morajo jáviti policiji foreigners must report to the Police
  • jàz (mêne)

    A) pron.

    1. io, me:
    jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
    jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
    evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
    jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
    reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
    bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
    meni ne verjameš? a me non credi?
    pojdi z menoj vieni con me
    (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
    mene ne bo doma io non sarò a casa
    strah me je (io) ho paura
    sanja se mi (io) sogno

    2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
    ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
    vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

    3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
    poberi se mi! e vattene!
    bodi mi zdrav! stammi bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
    meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
    zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
    dobiva se pri meni ci troviamo da me
    zaleže za dva mene ne vale due come me
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
    biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
    filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
    drugi jaz l'alter ego
  • jazbina samostalnik
    1. (jazbečje bivališče) ▸ borzvár, borzlyuk, borzkotorék
    Dobro rejen jazbec zimo predremlje v jazbini. ▸ A jól táplált borz az egész telet átalussza a borzvárban.

    2. lahko izraža negativen odnos (zatočišče; zbirališče) ▸ barlang, lebuj
    Zdaj pa pojasnite, kako ste se znašli v tej razbojniški jazbini! ▸ Most aztán magyarázzátok el, hogyan kerültetek ebbe a rablóbarlangba!
    Nekega dne sem v Sohu zavil v neki bar, da bi kaj spil. Terry je stal za točilno mizo z nekaj sumljivimi tipi. Izvlekel sem ga iz jazbine. ▸ Az egyik nap bementem egy bárba a Sohóban, hogy igyak valamit. Terry néhány gyanús alakkal álldogált a pultnál. Kiráncigáltam ebből a lebujból.
  • jemáti to take

    jemáti na pósodo to borrow
    jemljem Vam čas I'm taking up your time
    jemáti kaj za čisto (sveto) resnico to take something as (ali for) gospel truth
    jemáti posojila to raise loans
    jemáti na up, na kredit to take on credit
    jemáti v poštev to take into consideration, to consider, to take into account, to allow for
    jemáti za zlo (zameriti) to take amiss, to take the wrong way
    ne jemljite mi tega za zlo! don't take that amiss!, don't take offence!
    jemáti slovo to take leave
    on vedno jemlje stvari preresno he takes everything much too seriously
  • jemáti prendre; ôter, enlever, dérober

    lahkomiselno (resno, tragično) jemati prendre à la légère (au sérieux, au tragique)
    v poštev (ozir) jemati tenir compte de quelque chose, prendre quelque chose en considération
    jemati slovo prendre congé
    ne jemljite mi za zlo ne le prenez pas en mauvaise part, ne m'en veuillez pas
    jemati si kaj k srcu prendre quelque chose à cœur
  • jemáti tomar

    lahkomiselno jemati tomar a la ligera
    resno jemati tomar en serio
    v poštev (ozir) jemati tomar (ali tener) en consideración; considerar
    jemati si kaj k srcu tomar a pecho a/c
    jemati za šalo tomar a risa
    jemati zdravila tomar medicamentos
    jemati mamila tomar estupefacientes
  • jesen samostalnik
    1. (letni čas) ▸ ősz
    pozna jesen ▸ késő ősz
    zgodnja jesen ▸ kora ősz
    deževna jesen ▸ esős ősz
    topla jesen ▸ meleg ősz
    koledarska jesen ▸ naptári ősz
    meteorološka jesen ▸ meteorológiai ősz
    konec jeseni ▸ ősz vége
    zavleči se v jesen ▸ belenyúlik az őszbe
    prestaviti na jesen ▸ őszre halaszt
    znanilec jeseni ▸ ősz hírnöke
    cveteti do pozne jeseni ▸ késő őszig virágzik
    od jeseni ▸ ősztől
    do jeseni ▸ őszig
    sredi jeseni ▸ ősz közepén
    na jesen ▸ ősszel
    Tabor smo iz pomladi prestavili na jesen. ▸ A tábort tavaszról őszre halasztottuk.
    Kdo ve, kaj nas čaka na jesen, ko vode tukaj rade podivjajo. ▸ Ki tudja mi vár ránk ősszel, amikor itt a vizek meg szoktak vadulni.
    Povezane iztočnice: astronomska jesen

    2. (obdobje glede na dogajanje) ▸ ősz
    politična jesen ▸ politikai ősz
    pestra jesenkontrastivno zanimivo eseményekben gazdag ősz
    burna jesen ▸ viharos ősz
    Okoljskega ministra čaka burna politična jesen. ▸ A környezetvédelmi minisztert viharos politikai ősz várja.
  • jésti to eat; to take food; to take one's meal(s); to have one's dinner (oziroma lunch oziroma supper oziroma breakfast); (hraniti se) to feed

    dietično jésti to keep to a diet
    dobro jésti (gostiti se) to enjoy sumptuous fare, to be regaled
    glasno jésti to munch
    jésti pri kom (biti na hrani) to board with someone
    jésti s krožnika to eat from a plate
    pohlepno, požrešno jésti to eat greedily, to eat like a wolf, to wolf one's food, to be a gourmandizer
    naglo jésti to bolt down, to devour, to gulp down
    rad jésti (svinino) to be partial to (pork)
    rad jém sladice I have a sweet tooth, I like sweets
    jésti na tuj račun to sponge, to be a sponger
    jésti skupaj z (npr. v menzi) to mess with
    jésti s tekom to relish one's food
    jésti brez teka to eat without appetite
    dati komu kaj jésti to give someone something to eat, to feed someone, (živalim) to feed (animals)
    on ima komaj kaj jésti he lives from hand to mouth
    ona malo (veliko) jé she is a poor (a hearty ali a great) eater
    on obilno jé he is a great trencherman, he plies a good knife and fork
    preveč jém I overeat
    on jé samo ribe he eats nothing but fish
    pri njih se dobro jé they keep a good table
    jaz vse jém I eat anything
    rajši jém teletino I prefer veal
    mi jémo v restavraciji we take our meals in a restaurant
    ves dan nisem ne jedel ne pil I've had nothing to eat or drink all day long
    on mi jé iz roke (figurativno) he eats out of my hand, I've got him eating out of my hand
    jedel sem do sitega I have eaten (ali I have had) my fill, pogovorno I'm full up
    kdor ne dela, naj ne jé no work, no food
    jésti kolikor kdo zmore to eat as much as one can
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • kako1 [ó] vprašalno: wie
    kako dolgo? wie lange?
    kako neki wie denn
    kako pogosto wie oft
    kako to, da wieso/wie kommt es, [daß] dass
    kako že wie denn
    kako je kaj? wie geht's?
    kako je kaj z …? wie steht es mit …?
    kako to mislite? was meinen Sie damit?
    Pa še kako! Und ob!
    Pa kako! Und wie!
    Saj veš kako! denkste!
  • kakó

    kako? comment?, de quelle manière (ali façon)?; combien?, que!, comme!
    kako je kaj? comment cela va-t-il?, comment ça va (ali marche)?
    kako to, da comment se fait-il que?
    kako mu je ime? comment s'appelle-t-il?, quel est son nom?
    kako dolgo? combien de temps? jusqu'à quand?
    kako sem srečen! comme (ali que, combien) je suis heureux!
    kako je lepo! que (ali comme) c'est beau!
  • ka|en1 (-na, -no) vprašalno:

    1. wie (kakšno je bilo vreme ? Wie war das Wetter?, kakšen je tvoj šef? Wie ist dein Chef?, kakšna se ti zdi slika? Wie findest du das Bild?); wie beschaffen (kakšen je X? wie ist X beschaffen?)

    2. (katere vrste) was für (ein/eine/ein), množina : was für (kakšno drevo je to? Was für ein Baum ist das?)

    3. (kaj) was, welches (kakšen je bil pravi motiv? was/welches war der eigentliche Beweggrund?)

    4. vzkliki: welcher/welche/welches, welch ein/ eine/ein (kakšna nesreča! Welches Unglück!/Welch ein Unglück!)
    figurativno Kakšna zmota! Fehlanzeige!
    Kakšne skrbi! [Du] du hast Sorgen!
  • kál (-í) f

    1. germe (tudi pren.):
    pren. kal razdora il germe della discordia

    2. biol. germe:
    bolezenske kali germi di malattia, patogeni; batteri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj v kali zatreti, zadušiti sopprimere qcs. in, nel germe
    min. kristalizacijska kal germe cristallino, di cristallizzazione
  • kám where (to); to what place; which way; arhaično whither; in which direction

    kám pa? where (are you off) to?
    kám greš? where are you going (ali where are you off to)?
    povej mi, kám greš! tell me where you're going!
    kám (na kaj) meriš (namiguješ)? what are you driving at (ali getting at?)
    kám drugam somewhere else
    pojdimo kám! let's go somewhere!
  • kám où?

    kam greš? où vas-tu?
    odšel je kaj vem kam il est parti je ne sais où
  • kámen (-mna) m

    1. pietra, sasso; roccia:
    kamen se drobi, se kruši, razpoka la pietra si sbriciola, si spacca
    izklesati kip iz kamna scolpire una statua di pietra
    vklesati, vrezati v kamen scolpire, tagliare nella pietra
    obdelovati kamen lavorare la pietra
    pren. molčati kakor kamen essere muto come un pesce
    pren. gluh kakor kamen sordo come una campana

    2. pren. (kar povzroča veliko skrbi) pietra:
    kamen se mu je odvalil od srca si sentì allargare il cuore, gli si levò una pietra dallo stomaco
    kamen mu leži na duši ha una spina nel cuore

    3. (kos te snovi pripravljen za določen namen):
    kamen modrosti, modrijanov pietra filosofale
    pren. kamen spotike la pietra dello scandalo
    brusni kamen mola
    drobljeni kamen ghiaia, breccia
    hudičev kamen pietra medicamentosa
    kilometrski, obcestni kamen pietra miliare
    kresilni kamen pietra focaia
    mejni kamen (mejnik) cippo di confine
    mlinski kamen pietra molare
    nagrobni kamen pietra sepolcrale
    napisni kamen lapide
    okrasni kamen pietra ornamentale
    pren. položiti temeljni kamen za kaj porre la prima pietra (di), gettare le basi di

    4.
    drag kamen pietra preziosa
    poldrag kamen pietra semipreziosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    porušiti, da ne ostane niti kamen na kamnu non lasciare pietra su pietra
    jokati, da bi se kamen usmilil far piangere i sassi
    pren. namesto srca imeti kamen avere un cuore di pietra
    bibl. beseda je padla na kamen la parola cadde sulla pietra
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    spati kot kamen dormire come un macigno
    hist. knežji kamen pietra del principe
    kotelni kamen (kotlovec) incrostazione (delle caldaie)
    rel. kropilni kamen acquasantiera
    rel. krstni kamen fonte battesimale
    med. ledvični kamen calcolo renale
    (tudi pren.) preizkusni kamen pietra di paragone
    vinski kamen gromma, tartaro
    rel. votivni kamen cippo votivo
    med. zobni kamen tartaro
    med. zolčni kamen calcolo biliare
    PREGOVORI:
    zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
  • kániti (-em)

    A) perf. cadere (goccia):
    solza kane na lice una lacrima cade sulla guancia
    kaniti kaj v žep guadagnare, rimediare qualche cosetta
    pren. kaniti v hišo capitare improvvisamente in casa

    B) perf. tr. gocciolare, far cadere a gocciole
  • kápniti (-e) perf. impers. gocciolare, stillare, colare:
    pren. tu in tam mu kaj kapne (v žep) ogni tanto guadagna qualche soldo
  • kapríca (-e) f pren. capriccio, ghiribizzo, grillo; bizzarria, stramberia; pog. sfizio:
    zganjati kaprice fare i capricci
    kaj napraviti iz kaprice fare qcs. per capriccio
    posnemati modne kaprice scimmiottare le bizzarrie della moda
  • kàr (čésar)

    A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
    naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
    to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
    pren. kar je, (to) je è quello che è
    bo, kar bo sarà quel che sarà

    2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
    tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

    3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
    zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

    B) adv.

    1. (poudarja intenzivnost dejanja):
    kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

    2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
    spi kar oblečen dorme (così) vestito
    čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
    kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

    3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
    v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

    4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
    dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
    kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

    5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
    kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

    6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

    7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
    kar naprej, prosim avanti, prego
    (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
    kar po njem su, dagli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
    ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
    pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

    C) konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
    denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
    izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
    naj stane, kar hoče costi quel che costi

    2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
    kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia