Franja

práviti (-im)

A) imperf., perf.

1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice

4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

B) práviti se (-i se) perf. impers.

1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni

prazgodovina samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ őskor, őstörténetOzemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. ▸ A mai Szlovénia területe már az őskor óta lakott terület.

2. izraža poudarek (kar je zastarelo ali že dolgo ne obstaja) ▸ őskor, múlt, régmúlt
Očitno še vedno živimo v prazgodovini! ▸ Úgy tűnik, még mindig az őskorban élünk.
Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. ▸ Négy hónappal Bagdad elfoglalása után az iraki olajexport megújítására vonatkozó előrejelzések már néhány héten belül a múlté lettek.
Po drugi strani pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da skener skenira v treh prehodih, kar je pri navadnih skenerjih že prazgodovina. ▸ Másrészt meglepődtünk, hogy a szkenner három menetben szkennel, ami a hagyományos berendezések esetében már a múlté.

práznik holiday; festival; gala day, feast day; (redko) fete; (v koledarju) red-letter day; cerkveno feast

práznik Dela (1. maj) Labour Day, May Day
državni práznik National Day
občinski práznik municipal festival
bančni práznik (ko so zaprte vse banke) bank holiday
premičen práznik movable feast
cerkveni práznik church festival
verski práznik religious feast
velik práznik high festival
življenje ni práznik (figurativno) life is not all beer and skittles

prebíjati (-am) | prebíti (-íjem)

A) imperf., perf.

1. perforare; sfondare; travolgere:
prebiti zid aprire una breccia nel muro
voda prebija nasipe l'acqua travolge gli argini

2. voj. sfondare, rovesciare, rompere:
prebiti fronto, blokado rompere il fronte, il blocco
prebiti sovražnikovo obrambo travolgere le difese nemiche

3. (pretepsti) bastonare, picchiare, pestare:
prebil ga je do krvi lo ha pestato a sangue

B) prebíjati se (-am se) | prebíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

1. prebiti se skozi, do aprirsi un varco, avanzare (a fatica); penetrare lentamente, faticosamente:
prebiti se skozi goščavo aprirsi un varco nel folto della foresta

2. tirare avanti, campare, stentare:
spoznala sta se, ko se je še prebijal si sono conosciuti quando lui ancora lottava per sfondare
prebijati se z bedno plačo campare, sbarcare il lunario con una paga miserabile

3. prebíti se (na površje) manifestarsi, affacciarsi

precej [è] (takoj) sofort
precej! Moment!
kje: precej pri/za unmittelbar an/bei/nach
precej ko sobald

prècej à l'instant, immédiatement, aussitôt, tout de suite, sur-le-champ, séance tenante

precej ko dès que

prej

1. früher, (poprej) vormals, vorher, zuvor, (pred tem) davor
prej omenjeni vorerwähnt
dan prej tags zuvor/davor
že zdavnaj/veliko prej lange vorher
že od prej von früher her
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein

2.
prej kot X eher als X (bil sem tam prej kot on ich war da eher als er, prej bi rekel, da ich würde eher sagen, [daß] dass, ne velik, prej majhen nicht groß, eher klein)

3.
čim prej, tem … je früher, desto/umso
pridi ipd. čim prej möglichst bald, möglichst schnell, frühestensmöglich
| ➞ → čimprej

4. (najprej) zuerst, erst

5.
prej ko (preden) ehe, eher
(čimprej) je früher

6.
prej kot früher als
ne prej kot frühestens, ehestens
nikakor ne prej kot allerfrühestens
vse (drugo) prej kot nichts weniger als, alles andere als

7.
prej ali slej früher oder später, über kurz oder lang
slej ko prej nach wie vor

8.
kot še nikoli prej/bolj kot (sploh) kdaj prej mehr denn je

préj avant, auparavant, plus tôt; précédemment, antérieurement

prej ko avant que
prej ko mogoče le plus tôt possible
prej ko slej tôt ou tard
čim prej au (ali le) plus tôt
čim prej, tem bolje le plus tôt sera le mieux
en dan prej un jour plus tôt
malo prej un peu plus tôt
mesec dni prej un mois auparavant
ne prej kot ob treh pas avant trois heures, pas plus tôt qu'à trois heures
vse prej kot à beaucoup près
toliko prej à plus forte raison
to delo je prej izšlo kot ono cet ouvrage est antérieur à l'autre

préj

A) adv.

1. (v krajšem času, hitreje) prima:
priti prej na delo venire prima al lavoro
čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
čim prej quanto prima
knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
malo prej poc'anzi

2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
dan prej il giorno prima
moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
prej imenovani il sopraddetto
prej navedeni il sopraindicato
prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

B) préj ko konj.

1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga

préj antes; anteriormente

čim prej, prej ko mogoče cuanto antes, lo más pronto posible, lo antes que sea posible
prej ko slej ahora como antes
malo prej poco antes
prej ko antes (de) que (subj)
on je vse prej kot bogat no es rico ni mucho menos
prej ali slej tarde o temprano, un día u otro, a la larga o a la corta
tri dni prej con tres días de antelación

preklínjati blasphémer, dire (ali proférer) des blasphèmes (ali des jurons) , jurer, pester , popularno sacrer

preklinjati ko Turek, voznik jurer (ali sacrer) comme un charretier
matere preklinjajo vojno les mères maudissent la guerre

premísliti to think, to think over, to reflect, to consider; to deliberate; to take thought; to ponder upon; to reconsider; to weigh the pros and cons; (figurativno) to chew the cud

naj malo premislim! let me see!
premislil bom o tem I'll think it (ali the matter) over
dajte, da premislim! give me time to think!
dobro kaj premísliti to think twice about something
še enkrat stvar premísliti to give the matter second thoughts
premisli preko noči! sleep on it!
premislil je, preden je odgovoril he took thought before replying
potem ko sem dobro premislil... on second thoughts...
ko sem znova premislil, sem uvidel, da nimam prav after further thought I saw I was wrong
premísliti si (se) to change one's mind, to alter one's mind, to think better of (it)

prepôzno trop tard, après coup

prepozno je il n'y a plus rien à faire, il n'en est plus temps
en dan prepozno trop tard d'un jour
potem, ko je že prepozno après coup
priti prepozno être en retard, retarder

prepričati se povratni glagol
(preveriti) ▸ meggyőződik, megbizonyosodik, bizonyosságot szerezKo kupujete dišavna olja, se prepričajte, ali so res primerna za vtiranje in niso namenjena le za odišavljanje prostorov. ▸ Illóolajok vásárlásakor győződjön meg róla, hogy valóban alkalmasak-e bedörzsölésre, vagy csak a helyiségek illatosítására szolgálnak.
Tisti, ki je na položaju, bi se moral povsem prepričati, preden podpiše kakšen dokument. ▸ A felelős helyzetben lévőknek feltétlenül bizonyosságot kell szerezniük, mielőtt bármilyen dokumentumot aláírnak.
Pri nakupu se vedno prepričajte o kakovosti rastline. ▸ Vásárláskor mindig győződjön meg a növény minőségéről.

preselíti (-sélim) | preseljeváti (-újem)

A) perf., imperf. trasferire; traslocare; trasportare; trapiantare:
nasilno preseliti deportare
preseliti v novo stanovanje traslocare nel nuovo appartamento
vrtn. preseliti rastlino na drugo gredo trapiantare una pianta in un'altra aiuola

B) preseliti se (-ím se) | preseljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. trasferirsi, traslocare, scasare; trapiantarsi; knjiž. trapassare, trasmutare; (masovno) sciamare, migrare:
po vojni so se ljudje preseljevali s podeželja v mesta nel dopoguerra la popolazione migrò dalle campagne verso le città
živali se preseljujejo, kadar jim zmanjka hrane quando viene a mancargli il cibo gli animali migrano
brž ko bo mogoče, se preselim v večje stanovanje appena posso, voglio allargarmi
preseliti se na deželo incontadinarsi
preseliti se v mesto incittadinarsi, inurbarsi
preseliti se na drug svet, v večnost trapassare, morire, passare a miglior vita

presenéčati (-am) | presenétiti (-im) imperf., perf. sorprendere, sbalordire, cogliere di sorpresa; sopraggiungere; (zalotiti) pescare, sorprendere:
prijetno presenetiti sorprendere gradevolmente
ko so se vračali domov, jih je presenetil dež al ritorno a casa furono sorpresi dalla pioggia
policija je presenetila tatu pri kraji la polizia colse il ladro in flagrante
mati ga je presenetila, ko je brskal po predalih la madre lo pescò che stava frugando nei cassetti

pretêči (-têčem) | pretékati (-am) perf., imperf.

1. percorrere, superare (correndo), correre:
preteči progo percorrere la pista; correre, superare la distanza

2. (prečkati) attraversare

3. (prehiteti) superare, sorpassare (nella corsa)

4. passare, scorrere (liquido)

5. (časovno se odmakniti) passare:
rok za prijavo je pretekel il termine per l'iscrizione è passato
še dosti vode bo preteklo, preden passerà ancora molta acqua (sotto i ponti) prima che
voda se izčisti, ko tri kamne preteče l'acqua corrente si purifica presto
preteči vse druge v pridnosti superare tutti in diligenza

pretrésati pretrésti (kaj) to debate, to discuss (something)

pretrésati, pretrésti pravni primer to argue a case
pretreslo me je, ko... I was shocked when... ➞ pretresti

pretrésti ➞ pretresati; (ganiti) to shock, to affect (ali to move) deeply; to stir; to thrill

prizor, ki bi te pretresel a sight that would shock you
bila je pretresena, ko ga je videla tako bledega in shujšanega she was socked to see him so pale and thin
pretrésti vprašanje to discuss (ali to debate, to examine) a question

prevajati glagol
1. (o jezikih) ▸ fordít, tolmácsolPrvi poskusi, da bi jezike prevajali stroji, so naleteli na posmeh. ▸ Az első kísérleteket arra, hogy gépek fordítsanak nyelveket, gúny övezte.

2. (prenašati energijo) ▸ vezetVoda prevaja toploto tridesetkrat hitreje kot zrak. ▸ A víz tízszer jobban vezeti a hőt, mint a levegő.

3. (prenašati dražljaje) ▸ közvetít, továbbítŽivci iz notranjega ušesa prevajajo podatke o frekvenci in glasnosti zvokov v možgane. ▸ A belsőfül idegei továbbítják az adatokat az agyba a hangfrekvenciáról és a hangerőről.

4. računalništvo (o kodi) ▸ fordítKo datoteke izvažate, njihovo vsebino prevajate v obliko, ki jo lahko ciljni program odpre in uporabi. ▸ Amikor exportálja a fájlokat, a tartalmukat olyan alakra fordítja, amelyet a célprogram megnyithat és felhasználhat.

5. (pretvoriti v drugačno obliko) ▸ értelmez, formál
Občutke prevajajte v besede, saj le tako lahko drugemu sporočite, kaj čutite. ▸ Az érzéseit szavakkal formálja meg, mivel csak így tudja másoknak megüzenni, hogy mit érez.
Kako se bodo nova pravila prevajala v prakso, trenutno še nikomur ni jasno. ▸ Jelenleg senkinek sem világos, hogyan fogják az új szabályokat a gyakorlatban értelmezni.