Franja

Zadetki iskanja

  • kokóš (-i) f

    1. gallina; pollo:
    krmiti kokoši dare il becchime alle galline
    zaklati kokoš tirare il collo alla gallina
    kokoši dobro, slabo nesejo le galline fanno, non fanno le uova
    jesti kokoš mangiare carne di pollo
    domača kokoš gallina ruspante
    pren. hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pren. biti mokra kokoš essere un pulcino bagnato
    pren. kokoš, ki nosi zlata jajca la gallina dalle uova d'oro

    2. zool. (samica nekaterih na tleh živečih ptic) femmina (di fagiano, urogallo e sim.)
    PREGOVORI:
    stara kokoš, dobra juha gallina vecchia fa buon brodo
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • kriegen dobiti; in, aus, zusammen usw.: spraviti (v, iz, skupaj); zu essen, zu trinken kriegen dobiti jesti, piti; zu fassen/packen kriegen dobiti v roke, dobiti v pest; zu hören kriegen slišati; geschenkt kriegen dobiti v dar; zu tun kriegen mit imeti opravka z, imeti opraviti z; es mit der Angst zu tun kriegen preplašiti se, hudo se zbati; satt kriegen nasititi; frei kriegen osvoboditi; gesund kriegen ozdraviti; sauber kriegen očistiti; sich kriegen poročiti se; sich in die Haare kriegen skočiti si v lase; zu etwas kriegen pripraviti do; etwas über sich kriegen pripraviti se do tega, da; etwas nicht über sich kriegen ne zmoči (česa); Hunger kriegen postati lačen; eine Krankheit kriegen zboleti; ein Kind kriegen dobiti/roditi otroka; Junge kriegen imeti/dobiti mlade, povreči
  • krùh bread

    brez krùha breadless, (brez posla) unemployed
    črn krùh brown (ali black) bread
    domač krùh home-made (ali household) bread
    bel krùh white bread
    ječmenov krùh barley bread
    koruzen krùh ZDA corn pone
    ržen rye bread
    svež krùh fresh (ali new) bread
    star, suh krùh stale bread
    (ne)kvašen krùh (un)leavened bread
    vojaški krùh ration bread
    pražen krùh toast
    naš vsakdanji krùh our daily bread
    hlebec, štruca krùha loaf of bread
    kos, reženj krùha a piece, a slice of bread
    ob krùhu in vodi on bread and water
    krùh z maslom bread and butter
    ostanki krùha left-over bread
    pražilec za krùh toaster
    košarica za krùh breadbasket
    rezilni stroj za krùh bread slicer
    skorja krùha a crust of bread
    krùha in iger! bread and circuses!
    boj za vsakdanji krùh the struggle for life
    pomanjkanje krùha shortage (ali scarcity) of bread
    deliti s kom krùh to break bread with someone
    on ni vreden krùha, ki ga jé he is not worth his salt
    ni imel skorje krùha he had not a crust of bread to eat
    ostati brez krùha (figurativno) to be thrown out of work
    pritrgovati si krùh od ust to stint oneself
    odjesti komu krùh to take the bread out of someone's mouth
    jesti tuj krùh (figurativno) to serve other people, to be dependent on other people
    prišel je do krùha pogovorno he's got it made
    peči krùh to bake bread
    služiti si svoj krùh z... to get one's living by...
    sam si mora služiti krùh he has to earn his own living
    težko si služiti krùh to work hard for a living
    kako si služi svoj krùh? (figurativno) how does he earn (ali make, win) his bread (ali his living)?
    skregati se s svojim krùhom (figurativno) to quarrel with one's bread and butter, not to know which side one's bread is buttered on
    stati v vrsti za krùh to stand in a bread-line
    krùh je vzhajal the bread has risen
    živeti ob krùhu in vodi to be put on bread and water
  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • krvavica samostalnik
    pogosto v množini (jed) ▸ véres hurka
    pečene krvavice ▸ sült véres hurka
    prosene krvavice ▸ köleskásás véres hurka
    ajdove krvavice ▸ hajdinás véres hurka
    okusna krvavica ▸ ízletes véres hurka
    krvavice z zeljem ▸ véres hurka káposztával
    speči krvavice ▸ véres hurkát süt
    jesti krvavice ▸ véres hurkát eszik
    Pogostili nas bodo s pijačo, nato pa bodo pokazali, kako delajo krvavice in pečenice. ▸ Előbb megvendégelnek bennünket itallal, majd megmutatják, hogyan készítik a véres hurkát és a sült kolbászt.
  • kúra1 (-e) f (kokoš) gallina:
    kura je znesla jajce la gallina ha fatto l'uovo
    rediti kure allevare le galline, il pollame
    jesti kuro mangiare un pollo
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    PREGOVORI:
    tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
  • laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

    avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
    c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
    ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
    laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
    laisser voir pokazati
    laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
    laisser tomber spustiti(na tla)
    laisser de côté, à part pustiti ob strani
    laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
    ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
    laisser à penser dati misliti
    laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
    ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
    cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
    laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
    laisser tranquille pustiti na miru
    laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
    se laisser prepustiti se
    se laisser aller zanemariati se
    se laisser aller à spozabiti se
    se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
    se laisser faire ne se upirati, pristati na
    se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
    se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
    laisser là pustiti na cedilu
    laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
    laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
    se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
    laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
    je vous laisse (familier) (zdaj) grem
    laissez (donc)! pustite (vendar) to!
    cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
    cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
    il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
    il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
    laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi
  • lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev

    lampe électrique žarnica
    poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
    lampe à pétrole petrolejka
    la lampe a sauté žarnica je pregorela
    lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
    lampe à arc obločnica
    lampe au néon neonska svetilka
    lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
    lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
    lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
    lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
    s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
    il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom)
  • languidus 3, adv. - ē (languēre)

    1.
    a) (telesno) utrujen, truden, upehan, mlahav, slab(oten), medel, mlačen, len, počasen, zaspan: tarda aliqua et languida pecus Ci., languidioribus nostris C. ko so bili naši že precej utrujeni, ko so naši čedalje bolj pešali, l. conviva H. že skoraj sit gost, gost, ki noče več jesti, boves collo languido vomerem trahunt H., l. membra O., vir bonus gracilis (nom.) languidiorisque corporis Sen. ph.; z abl. causae: Apronius … vino vigiliisque languidus Ci., dea venatur languida O., somno (po drugih: a somno) languida O. zaspana, dremotna, ferae dulci sopore languidae H.; metaf. o neosebnih subj.: aqua L. počasi tekoča, flumine languido Cocytus errans H. mirno (leno) tekoči, languidiora vina H. gladkejša, bolj uležana, bolj dozorela, languidus notus O. mlačen, languida aura Noti O. lahna, mirna, gressus Ph., oculi Q., color, ignis Plin., arbores Plin. medla, folia languidiora Plin. voljnejše, languidus venarum ictus Plin., modo vegetior, modo languidior venarum pulsus Val. Max., murorum pars languidior Amm., palmae languide dulces Plin., cacumine languide mutante Plin., qui (sc. carbunculus) languidius lucet Plin., feminae (sc. carbunculi) languidius refulgentes Plin.; pesn. enalaga: oculos ubi languida pressit nocte quies V. ko nam spanec zatisne trudne oči, l. otia Tib. len (lenobno preživet) prosti čas; act. = popuščajoč, pojenjajoč: l. voluptates Ci.
    b) hirav, nebogljen, bolan: lumina Laurea Tullius ap. Plin., languidior noster si quando est Paulus Mart., languida arbor est piri Pall.

    2. metaf. (duševno, pri delu) mlahav, medel, šibek, slab(oten), mlačen, ohlapen, neodločen, nedelaven, (v)nemaren, ležeren: quis hoc philosophus tam mollis, tam languidus, tam enervatus probare posset? Ci., senectus non modo languida et iners non est, verum etiam operosa et semper agens aliquid et moliens Ci., languidiore studio in causa fuistis Ci. premlačno (precej mlačno) ste si prizadevali za zadevo, nos etiam languidiores postea facti sumus Ci., neque tam remisso ac languido animo quisquam omnium fuit, qui … C., cum et per coitiones potentiorum iniuria fieret et vis potestatis omnis aliquanto posteriore anni parte languidior ferme esset L., languida auctoritas patrum facta est Plin., oratio multo languidior Q. medlejši, dolgočasnejši, languide agere Petr., cunctanter et languide procedere Col., suos languidius in opere versari iussit C., negant ab ullo philosopho quicquam dictum esse languidius Ci. trdijo, da noben filozof ni izrekel česa medlejšega; subst. languidum -ī, n mlahavost: nihil languidi neque remissi patiebatur S.
  • lavorare

    A) v. tr. (pres. lavoro)

    1. delati:
    lavorare sette ore al giorno delati sedem ur na dan
    lavorare a un libro pisati knjigo
    lavorare per la gloria šalj. delati zastonj
    lavorare di fantasia vdajati se sanjarjenju
    lavorare di mano krasti
    lavorare di schiena garati
    lavorare di ganasce hlastno, požrešno jesti
    lavorare di cervello umsko delati
    lavorare addosso a qcn. opravljati koga, obrekovati
    lavorare come un negro garati kot zamorec, kot črna živina

    2. delati, obratovati

    3. delati, poslovati

    4. delovati skrivoma:
    lavorare sott'acqua pren. rovariti
    lavorare di soppiatto delati skrivaj

    B) v. tr.

    1. obdelovati:
    lavorare i metalli obdelovati kovine
    lavorare la terra obdelovati zemljo
    lavorarsi qcn. koga obdelovati

    2. delati; izdelati:
    lavorare un vestito delati obleko

    3. šport obdelati nasprotnika (boks)
  • Loch, das, (-/e/s, Löcher) luknja (tudi za zapor); (Öffnung) odprtina; (Lücke) vrzel; beim Golf: jamica; Technik odprtina, bei Öfen: ustje peči; (Arsch) rit; Astronomie schwarzes Loch črna luknja; ein Loch reißen narediti luknjo; ein Loch in den Geldbeutel reißen narediti luknjo v denarnico; ein Loch stopfen zamašiti luknjo, nähend: zakrpati luknjo; ein Loch haben imeti luknjo, figurativ imeti napako; sich in seinem Loch verkriechen zalesti se v svojo luknjo; den Gürtel ein Loch enger schnallen zategniti pas; ein Loch/Löcher in die Luft starren strmeti/bolščati predse; ein Loch in den Bauch fragen nenehno vrtati z vprašanji; ein Loch im Magen haben jesti kot uš; auf dem letzten Loch pfeifen biti na koncu; aus allen Löchern na vso moč; saufen wie ein Loch piti kot žolna
  • luá iau vt.

    1. jemati, vzeti; odvzemati, odvzeti

    2. odnašati, odnesti

    3. zajemati, zajeti

    4. kupiti

    5.
    a lua masa jesti, obedovati, vsesti se k obedu
    a-şi lua zborul vzleteti, poleteti
    a lua foc zagoreti
    a lua în nume de rău zameriti
  • lubenica samostalnik
    1. (plod) ▸ görögdinnye
    rezina lubenice ▸ görögdinnyeszelet
    zrela lubenica ▸ érett görögdinnye
    sladka lubenica ▸ édes görögdinnye
    narezana lubenica ▸ szeletelt görögdinnye
    jesti lubenico ▸ görögdinnyét eszik
    meso lubenice ▸ görögdinnye húsa
    Povezane iztočnice: kockasta lubenica

    2. Citrullus lanatus (rastlina) ▸ görögdinnye
    sadike lubenice ▸ görögdinnye-palánta
    saditi lubenice ▸ görögdinnyét ültet
    semena lubenice ▸ görögdinnyemagok
    gojiti lubenice ▸ görögdinnyét termeszt
  • mâchoire [mɑšwar] féminin čeljust; spodnja čeljust

    mâchoire inférieure, supérieure spodnja, zgornja čeljust
    mâchoires d'une paire de tenailles čeljusti pri kleščah
    avoir la mâchoire lourde okorno se izražati
    jouer, travailler, s'escrimer des mâchoires, remuer les mâchoires, occuper ses mâchoires jesti z užitkom
    il bâille à se décrocher la mâchoire zeha, da bo čeljust izgubil, da mu bo čeljust odpadla
  • macinare

    A) v. tr. (pres. macino) mleti:
    macinare il grano mleti žito
    macinare il caffè mleti kavo
    macinare a due palmenti pren. požrešno jesti
    macinare chilometri pren. prehoditi dolge razdalje

    B) ➞ macinarsi v. rifl. (pres. mi macino) obrabiti, obrabljati se
    PREGOVORI: acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo
  • maçon [masɔ̃] masculin zidar; prostozidar

    maître, compagnon, apprenti, ouvrier masculin maçon zidarski mojster, pomočnik, vajenec, delavec
    (figuré) abeille féminin, fourmi féminin maçonne čebela, mravlja delavka
    manger comme un maçon (familier) jesti kot mlatič (z velikim tekom)
    j'aimerais mieux servir les maçons (figuré) rajši bi šel kamenje tolč na cesto
  • Mahlzeit, die,

    1. obed, obrok; Mahlzeit! Dober tek!; eine Mahlzeit zu sich nehmen jesti/pojesti obrok

    2. Technik čas mletja
  • mahogany [məhɔ́gəni]

    1. samostalnik
    botanika mahagonovec (drevo), mahagonovina (les); mahagonijeva barva; obedna miza

    2. pridevnik
    mahagonijev, rdečkasto rjav

    to be under the mahogany ležati pijan pod mizo
    to have one's knees under s.o.'s mahogany jesti pri kom, biti gost pri kom
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika