Franja

knife¹ [náif] samostalnik
nož, bodalo, rezilo

before you can say knife nenadoma, zelo hitro
to get a knife into s.o. napasti brez milosti, ostro kritizirati
a good (poor) knife and fork dober (slab) jedec
to play a good knife and fork z apetitom jesti
war to the knife boj na nož, boj brez milosti
under the knife pod kirurškim nožem
to go under the knife biti operiran

kokóš (-i) f

1. gallina; pollo:
krmiti kokoši dare il becchime alle galline
zaklati kokoš tirare il collo alla gallina
kokoši dobro, slabo nesejo le galline fanno, non fanno le uova
jesti kokoš mangiare carne di pollo
domača kokoš gallina ruspante
pren. hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pren. biti mokra kokoš essere un pulcino bagnato
pren. kokoš, ki nosi zlata jajca la gallina dalle uova d'oro

2. zool. (samica nekaterih na tleh živečih ptic) femmina (di fagiano, urogallo e sim.)
PREGOVORI:
stara kokoš, dobra juha gallina vecchia fa buon brodo

kráj¹ (-a) m

1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare

2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa

3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso

4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi

kriegen dobiti; in, aus, zusammen usw.: spraviti (v, iz, skupaj); zu essen, zu trinken kriegen dobiti jesti, piti; zu fassen/packen kriegen dobiti v roke, dobiti v pest; zu hören kriegen slišati; geschenkt kriegen dobiti v dar; zu tun kriegen mit imeti opravka z, imeti opraviti z; es mit der Angst zu tun kriegen preplašiti se, hudo se zbati; satt kriegen nasititi; frei kriegen osvoboditi; gesund kriegen ozdraviti; sauber kriegen očistiti; sich kriegen poročiti se; sich in die Haare kriegen skočiti si v lase; zu etwas kriegen pripraviti do; etwas über sich kriegen pripraviti se do tega, da; etwas nicht über sich kriegen ne zmoči (česa); Hunger kriegen postati lačen; eine Krankheit kriegen zboleti; ein Kind kriegen dobiti/roditi otroka; Junge kriegen imeti/dobiti mlade, povreči

krùh bread

brez krùha breadless, (brez posla) unemployed
črn krùh brown (ali black) bread
domač krùh home-made (ali household) bread
bel krùh white bread
ječmenov krùh barley bread
koruzen krùh ZDA corn pone
ržen rye bread
svež krùh fresh (ali new) bread
star, suh krùh stale bread
(ne)kvašen krùh (un)leavened bread
vojaški krùh ration bread
pražen krùh toast
naš vsakdanji krùh our daily bread
hlebec, štruca krùha loaf of bread
kos, reženj krùha a piece, a slice of bread
ob krùhu in vodi on bread and water
krùh z maslom bread and butter
ostanki krùha left-over bread
pražilec za krùh toaster
košarica za krùh breadbasket
rezilni stroj za krùh bread slicer
skorja krùha a crust of bread
krùha in iger! bread and circuses!
boj za vsakdanji krùh the struggle for life
pomanjkanje krùha shortage (ali scarcity) of bread
deliti s kom krùh to break bread with someone
on ni vreden krùha, ki ga jé he is not worth his salt
ni imel skorje krùha he had not a crust of bread to eat
ostati brez krùha (figurativno) to be thrown out of work
pritrgovati si krùh od ust to stint oneself
odjesti komu krùh to take the bread out of someone's mouth
jesti tuj krùh (figurativno) to serve other people, to be dependent on other people
prišel je do krùha pogovorno he's got it made
peči krùh to bake bread
služiti si svoj krùh z... to get one's living by...
sam si mora služiti krùh he has to earn his own living
težko si služiti krùh to work hard for a living
kako si služi svoj krùh? (figurativno) how does he earn (ali make, win) his bread (ali his living)?
skregati se s svojim krùhom (figurativno) to quarrel with one's bread and butter, not to know which side one's bread is buttered on
stati v vrsti za krùh to stand in a bread-line
krùh je vzhajal the bread has risen
živeti ob krùhu in vodi to be put on bread and water

krùh (krúha) m

1. pane:
mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
kruh vzhaja il pane lievita
biti dober kot kruh essere buono come il pane
biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
star, suh kruh pane vecchio, stantio
bel, črn kruh pane bianco, nero
Grahamov kruh pane integrale
koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
domač kruh pane casalingo
drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
proizvodnja kruha industria panaria

2. pren. raccolto di grano

3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
biti ob kruh perdere il posto di lavoro
delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
truditi se za kruh guadagnarsi il pane
rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
PREGOVORI:
za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca

krvavica samostalnik
pogosto v množini (jed) ▸ véres hurkaPogostili nas bodo s pijačo, nato pa bodo pokazali, kako delajo krvavice in pečenice. ▸ Előbb megvendégelnek bennünket itallal, majd megmutatják, hogyan készítik a véres hurkát és a sült kolbászt.

kúra¹ (-e) f (kokoš) gallina:
kura je znesla jajce la gallina ha fatto l'uovo
rediti kure allevare le galline, il pollame
jesti kuro mangiare un pollo
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
PREGOVORI:
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
laisser voir pokazati
laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
laisser tomber spustiti(na tla)
laisser de côté, à part pustiti ob strani
laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
laisser à penser dati misliti
laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
laisser tranquille pustiti na miru
laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
se laisser prepustiti se
se laisser aller zanemariati se
se laisser aller à spozabiti se
se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
se laisser faire ne se upirati, pristati na
se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
laisser là pustiti na cedilu
laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
je vous laisse (familier) (zdaj) grem
laissez (donc)! pustite (vendar) to!
cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi

lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev

lampe électrique žarnica
poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
lampe à pétrole petrolejka
la lampe a sauté žarnica je pregorela
lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
lampe à arc obločnica
lampe au néon neonska svetilka
lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom)

languidus 3, adv. - ē (languēre)

1.
a) (telesno) utrujen, truden, upehan, mlahav, slab(oten), medel, mlačen, len, počasen, zaspan: tarda aliqua et languida pecus Ci., languidioribus nostris C. ko so bili naši že precej utrujeni, ko so naši čedalje bolj pešali, l. conviva H. že skoraj sit gost, gost, ki noče več jesti, boves collo languido vomerem trahunt H., l. membra O., vir bonus gracilis (nom.) languidiorisque corporis Sen. ph.; z abl. causae: Apronius … vino vigiliisque languidus Ci., dea venatur languida O., somno (po drugih: a somno) languida O. zaspana, dremotna, ferae dulci sopore languidae H.; metaf. o neosebnih subj.: aqua L. počasi tekoča, flumine languido Cocytus errans H. mirno (leno) tekoči, languidiora vina H. gladkejša, bolj uležana, bolj dozorela, languidus notus O. mlačen, languida aura Noti O. lahna, mirna, gressus Ph., oculi Q., color, ignis Plin., arbores Plin. medla, folia languidiora Plin. voljnejše, languidus venarum ictus Plin., modo vegetior, modo languidior venarum pulsus Val. Max., murorum pars languidior Amm., palmae languide dulces Plin., cacumine languide mutante Plin., qui (sc. carbunculus) languidius lucet Plin., feminae (sc. carbunculi) languidius refulgentes Plin.; pesn. enalaga: oculos ubi languida pressit nocte quies V. ko nam spanec zatisne trudne oči, l. otia Tib. len (lenobno preživet) prosti čas; act. = popuščajoč, pojenjajoč: l. voluptates Ci.
b) hirav, nebogljen, bolan: lumina Laurea Tullius ap. Plin., languidior noster si quando est Paulus Mart., languida arbor est piri Pall.

2. metaf. (duševno, pri delu) mlahav, medel, šibek, slab(oten), mlačen, ohlapen, neodločen, nedelaven, (v)nemaren, ležeren: quis hoc philosophus tam mollis, tam languidus, tam enervatus probare posset? Ci., senectus non modo languida et iners non est, verum etiam operosa et semper agens aliquid et moliens Ci., languidiore studio in causa fuistis Ci. premlačno (precej mlačno) ste si prizadevali za zadevo, nos etiam languidiores postea facti sumus Ci., neque tam remisso ac languido animo quisquam omnium fuit, qui … C., cum et per coitiones potentiorum iniuria fieret et vis potestatis omnis aliquanto posteriore anni parte languidior ferme esset L., languida auctoritas patrum facta est Plin., oratio multo languidior Q. medlejši, dolgočasnejši, languide agere Petr., cunctanter et languide procedere Col., suos languidius in opere versari iussit C., negant ab ullo philosopho quicquam dictum esse languidius Ci. trdijo, da noben filozof ni izrekel česa medlejšega; subst. languidum -ī, n mlahavost: nihil languidi neque remissi patiebatur S.

lavorare

A) v. tr. (pres. lavoro)

1. delati:
lavorare sette ore al giorno delati sedem ur na dan
lavorare a un libro pisati knjigo
lavorare per la gloria šalj. delati zastonj
lavorare di fantasia vdajati se sanjarjenju
lavorare di mano krasti
lavorare di schiena garati
lavorare di ganasce hlastno, požrešno jesti
lavorare di cervello umsko delati
lavorare addosso a qcn. opravljati koga, obrekovati
lavorare come un negro garati kot zamorec, kot črna živina

2. delati, obratovati

3. delati, poslovati

4. delovati skrivoma:
lavorare sott'acqua pren. rovariti
lavorare di soppiatto delati skrivaj

B) v. tr.

1. obdelovati:
lavorare i metalli obdelovati kovine
lavorare la terra obdelovati zemljo
lavorarsi qcn. koga obdelovati

2. delati; izdelati:
lavorare un vestito delati obleko

3. šport obdelati nasprotnika (boks)

Loch, das, (-/e/s, Löcher) luknja (tudi za zapor); (Öffnung) odprtina; (Lücke) vrzel; beim Golf: jamica; Technik odprtina, bei Öfen: ustje peči; (Arsch) rit; Astronomie schwarzes Loch črna luknja; ein Loch reißen narediti luknjo; ein Loch in den Geldbeutel reißen narediti luknjo v denarnico; ein Loch stopfen zamašiti luknjo, nähend: zakrpati luknjo; ein Loch haben imeti luknjo, figurativ imeti napako; sich in seinem Loch verkriechen zalesti se v svojo luknjo; den Gürtel ein Loch enger schnallen zategniti pas; ein Loch/Löcher in die Luft starren strmeti/bolščati predse; ein Loch in den Bauch fragen nenehno vrtati z vprašanji; ein Loch im Magen haben jesti kot uš; auf dem letzten Loch pfeifen biti na koncu; aus allen Löchern na vso moč; saufen wie ein Loch piti kot žolna

luá iau vt.

1. jemati, vzeti; odvzemati, odvzeti

2. odnašati, odnesti

3. zajemati, zajeti

4. kupiti

5.
□ a lua masa jesti, obedovati, vsesti se k obedu
□ a-şi lua zborul vzleteti, poleteti
□ a lua foc zagoreti
□ a lua în nume de rău zameriti

lubenica samostalnik
1. (plod) ▸ görögdinnyePovezane iztočnice: kockasta lubenica

2. Citrullus lanatus (rastlina) ▸ görögdinnye

mâchoire [mɑšwar] féminin čeljust; spodnja čeljust

mâchoire inférieure, supérieure spodnja, zgornja čeljust
mâchoires d'une paire de tenailles čeljusti pri kleščah
avoir la mâchoire lourde okorno se izražati
jouer, travailler, s'escrimer des mâchoires, remuer les mâchoires, occuper ses mâchoires jesti z užitkom
il bâille à se décrocher la mâchoire zeha, da bo čeljust izgubil, da mu bo čeljust odpadla

macinare

A) v. tr. (pres. macino) mleti:
macinare il grano mleti žito
macinare il caffè mleti kavo
macinare a due palmenti pren. požrešno jesti
macinare chilometri pren. prehoditi dolge razdalje

B) ➞ macinarsi v. rifl. (pres. mi macino) obrabiti, obrabljati se
PREGOVORI: acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo

maçon [masɔ̃] masculin zidar; prostozidar

maître, compagnon, apprenti, ouvrier masculin maçon zidarski mojster, pomočnik, vajenec, delavec
(figuré) abeille féminin, fourmi féminin maçonne čebela, mravlja delavka
manger comme un maçon (familier) jesti kot mlatič (z velikim tekom)
j'aimerais mieux servir les maçons (figuré) rajši bi šel kamenje tolč na cesto

Mahlzeit, die,

1. obed, obrok; Mahlzeit! Dober tek!; eine Mahlzeit zu sich nehmen jesti/pojesti obrok

2. Technik čas mletja

mahogany [məhɔ́gəni]

1. samostalnik
botanika mahagonovec (drevo), mahagonovina (les); mahagonijeva barva; obedna miza

2. pridevnik
mahagonijev, rdečkasto rjav

to be under the mahogany ležati pijan pod mizo
to have one's knees under s.o.'s mahogany jesti pri kom, biti gost pri kom