Franja

vendar [ə]

1. (kljub vsemu) doch, dennoch, immerhin; (kljub temu) trotzdem
in vendar und doch
torej vendar also doch

2. (toda) jedoch, aber, allerdings
vendar pa jedoch, (kajpak) freilich
(samo) nur

3. (že enkrat) doch, doch schon (einmal) (pridi vendar! komm doch schon (einmal)!); (ja, le) doch (pridi vendar! komm doch!); (pa ja) doch
saj vendar ja (saj vendar veš … du weißt ja …)

4.
vendar enkrat/vendar že endlich

vender proda(ja)ti; figurativno izdati, predati, izročiti

vender a bajo precio poceni prodati
vender a plazos prodati na obroke
vender (al) por mayor proda(ja)ti na debelo
vender al detalle prodajati na drobno
vender con pérdida, vender perdiendo prodati z izgubo
vender enteramente razprodati
vender humos bahati se, napihovati se
vender salud kipeti od zdravja
difícil de vender težko prodajen
sin vender, no vendido neprodan
venderse prodajati se; dati se podkupiti
estar vendido (fig) biti izdan in prodan

vendre* [vɑ̃drə] verbe transitif proda(ja)ti

à vendre na prodaj
vendre cher, pas cher, à crédit, au comptant, à perte, avec profit prodati drago, poceni, na up, za gotovino, z izgubo, z dobičkom
vendre en gros et au détail, au rabais, en réclame, en solde prodajati na debelo in na drobno, s popustom, za reklamno ceno, razprodajati
vendre à tout prix, au prix coûtant, (à) bon marché prodati za vsako ceno, za lastno ceno, poceni
vendre aux enchères prodati na dražbi
vendre à la ferraille prodati za staro železo
vendre à l'étranger audessous du prix national prodajali v tujini ceneje kot doma
vendre sa conscience prodati se, odreči se poštenju
vendre ses père et mère lastne starše prodati, biti brez vesti
vendre la peau de l'ours (figuré) razpolagati s stvarjo, ki je še nimamo
vendre quelqu'un izdati koga
vendre la mèche izdati skrivnost
vendre chèrement sa vie; sa peau umreti po srditem boju, odporu
se vendre proda(ja)ti se
ça se vend comme des petits pains to gre zelo dobro v prodajo, to gre za méd
se vendre à l'occupant prodati se okupatorju

veniō -īre, vēnī, ventum (iz *g*—emi̯ō, indoev. kor. *g*—em-; prim. skr. gámati, gacchati (on) gre, gáti-ḥ hod, gántuḥ hoja, pot, gr. βαίνω grem, hodim, stopam, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, βάσις korak, βῆμα korak, osk. kúmbennieís = lat. conventus, kúmbened = lat. convenit, cebnust = lat. huc venerit got. quiman, stvnem. quëman, koman, nem. kommen)

I.

1. priti, prihajati, dospe(va)ti: Ph. idr., atria turba tenet, veniunt leve vulgus euntque O. prihaja in odhaja, Caesar cum equitatu vēnit C., veniens unda, fluctus O. plivkajoč; v log. pf. vēnī prišel sem = tu (tukaj) sem: V., O.; izhodišče pesn. nav. v abl.: caelo V., belua ponto (iz morja) venit O.; v prozi s praep.: ab domo L. iz domovine, venit vox ab ramis, anhelitus ex ore, iaculum de parte sinistrā O., venire Bebryciā de gente V. izhajati iz bebrijskega rodu, biti bebrijskega rodu; z adv.: istinc Ci., redeant, unde venerint L.; smer v acc.: domum ad aliquem Ci., Athenis Delum Ci.; pesn.: tumulum, fines Ausonios, Scythiam V., Italiam Lavinaque venit litora V.; s praep.: Pl., Ter. idr., ex Peloponneso in Siciliam N., in aedem Concordiae S., ex diverso sedem in unam V., in astra Sen. tr. med zvezde = v nebesa, ad urbem Ci., ad matrem O., contra aliquem Ci. napasti koga, Iuli progenies caeli ventura sub axem V., in conspectum C., N., in conspectum alicuius H. ali sub aspectum Ci. ali sub oculos Sen. ph., Q. ali sub ora viri V. priti pred oči, stopiti pred (koga); metaf.: (sc. res) venit mihi in mentem Ci. idr. na misel mi prihaja, venit in buccam Ci. na jezik; z adv. in adv. skloni: huc, istuc Ci., eo C. idr., foras Pl., venire contra Ci. ali obviam Ci. ep., N.; impers. v pass.: ad quos ventum erat C., ubi eo ventum est C.; namen
a) s praep.: venire ad (in) colloquium C., ad cenam, ad ludos Pl., ad causam dicendam L., ad se oppugnandum C.
b) s sup.: Pl., Ter., L., Auct. b. Alx. idr., venire oratum, questum, pabulatum, auxilium postulatum C., ad istum emptum venerunt illum locum senatorium Ci.
c) z dat. finalis: auxilio venire Ci., C., L., N. idr., subsidio veniri non poterat C., excidio (= ad excidium) Libyae venire V.; tudi: exercitus Etruscis vēnit L. jim je prišla na pomoč.
d) s pt. fut.: iam venio moriturus V.
e) z inf.: Pl., Stat., Val. Fl. idr., quod legati venirent speculari L., non ferro Libycos populare penates vēnimus V.

2. occ.
a) (sovražno) priti (prihajati), primikati se, pomikati se proti, približati (približevati) se, napasti (napadati): L., Ph., Vell. idr., Aeneas strictam aciem venientibus offert V., hunc venientem cuspide longā ferit V., venire magno ad moenia bello (z veliko vojsko) V., veniri ad se existimantes C.
b) iti: Milo cum in senatu fuisset eo die, … domum venit Ci., ad mercatum venio Ter., cum venisset, post non rediit Pl.
c) vrniti (vračati) se: Pr. idr., Romam L., Corn., in patriam Ph., cum venies O., ut venias celer O.

3. metaf.
a) (o času) priti (prihajati), (pri)bližati se, napočiti, nastopiti, biti (tu): Q. idr., venisse tempus victoriae Ci., ubi ea dies vēnit C., cum tristes misero venere Kalendae H., hora (nox, sperata voluptas) venit O., veniens annus Ci., L. bližajoče se leto, prihodnje leto; toda: anni venientes (naspr. recedentes) H. doba razvoja, obdobje rastoče telesne moči (do 45. leta); veniens aetas O. = potomstvo, potomci, zanamci; pt. fut. ventūrus 3 „tisti, ki ima priti (ki je na tem, da pride)“ = ki pride, prihajajoč, prihodnji, bodoč: tempus, letum O., aevum V., venturi nepotes O., V., ventura bella V.; subst. ventūrum -ī, n in pl. ventūra -ōrum, n prihodnost, bodočnost: venturi praescia O., ventura videre O., suo ventura devertere cursu Lucan.
b) priti (prihajati) na dan, (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, vznikniti (vznikati): aurora veniens V., sol veniens H. vzhajajoče, venientes lacrimae V. ulivajoče (udirajoče) se, febris, sudor venit Cels.; o rastl.: arbores veniunt sponte suā V., veniunt felicius uvae V., ut hederae veniant suā sponte melius Pr.; o abstr.: usus venit C., genetiva venit imago O., libertas venit V., quos inter medios venit furor V.; z dat. personae h komu priti (prihajati), komu pripasti (pripadati), priti (prihajati) v delež, dobi(va)ti kaj, biti deležen česa: dum tibi litterae meae veniant Ci. ep., dominae mihi venit epistula nostrae Pr., mihi nuntius venerat V., Remo augurium venit L., umbra venit loco O., bellum Plautio sorte venit Ci., commodum ex otio meo … rei publicae venturum S., ultro illi et gloriam et regnum venturum S., tibi fama ventura est O., gloria in partem veniat mihi tecum O. naj pride nama obema v delež = naj bova oba deležna; če je subj. kako zlo ali kakšna slaba negativna stvar (lastnost, dogodek ipd.) je venire = koga doiti (dohajati), obiti (obhajati), dolete(va)ti, zade(va)ti, koga ali česa lotiti (lotevati) se, prije(ma)ti se, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, pri kom vzbuditi (vzbujati) se, pojaviti (pojavljati) se, posta(ja)ti kakšen: animis ignavia vēnit V., vēnit arboribus … lues V., scis mihi multa venire mala Pr., quae sibi duobus proeliis venerant S.; nam dat. tudi (toda redkeje): ad quem dolor veniat Ci., ne qua in rem publicam clades veniat L.
c) (sovražno) nastopiti (nastopati): contra iniuriam Ci., contra alienum pro familiari et necessario Ci.
d) = provenire imeti uspeh, uspe(va)ti: id quo promptius veniret T.
e) nasta(ja)ti, nastopiti (nastopati), zgoditi se, dogoditi se, primeriti se, pripetiti se: haec ubi veniunt Ci., quod longe aliter evenit L., si quando similis fortuna venisset L., si quid … adversi venisset L., per quae (sc. mors) venit, diversa sunt Sen. ph.; pogosto usu venire, gl. ūsū-venit. —

II.

1. kam priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti kam, do česa: lignum sine acumine venit O., venire in tergum V., per ilia venit harundo V., sagitta venit V. je dospela do cilja, je prispela na cilj; metaf.: ad solitas artes O., vēnimus ad summam fortunae H. dospeli smo do vrha (vrhunca) slave, dosegli smo vrh (vrhunec) slave, venire ad senectutem Ci. (po)starati se, ad condiciones alicuius Ci. prista(ja)ti na (kaj).

2. occ.
a) priti (prihajati) v kak položaj, znajti se kje, v kakem položaju, zabresti kam, naleteti na kaj: in calamitatem, in discrimen Ci., in periculum C., in odium Ci. ali in invidiam N. nakopati si sovraštvo (zavist), postati predmet sovraštva (zavisti), postati osovražen (zavidan), in contemptionem venio alicui C. zaničevati me začenja kdo, venire in turpitudinem Ci. biti zasramovan, in amicitiam alicui C. spoprijateljiti se s kom, skleniti (sklepati) s kom prijateljstvo, in familiaritatem Ci. postati zaupen prijatelj s kom, skleniti (sklepati) s kom zaupno prijateljstvo, in sacerdotium Ci. postati svečenik, in suspicionem Ci. postati osumljen; toda: in suspicionem si magistratūs veniebant Lentulus in Ci. ep. če so začeli oblastniki koga sumiti, cum ei in suspicionem venisset N. ko se mu je zbudil sum; venire in contentionem Ci., Q., in certamen iudiciumque venire Ci. pričkati se in prepustiti (stvar) sodniški razsodbi, in crimen Ter. biti dolžen česa, dolžiti se česa, in votum H. želeti se, in aestimationem L. ceniti se, biti cenjen, in laudem Q. biti hvaljen, biti deležen hvale, hvaliti se, in religionem Ci., L. vzbuditi (vzbujati) pomisleke, in dubium Ci., Q. posta(ja)ti dvomljiv, in confessum res venit Plin. iun. je dognana, summam in spem regni obtinendi C. prav zelo se nadejati, da … , zelo močno upati, da … , nonnullam in spem Ci. nekoliko se nadejati, nekoliko upati, in fidem L., N., Suet. dobiti zavetje (varstvo), in alicuius fidem ac potestatem C. ali in deditionem C. predati se na milost in nemilost, in cruciatum C. iti na mučenje, iti trpet muke, in rei partem Ci., O. svoj del česa dobi(va)ti, in partem leti O. zapasti smrti, in sermonem alicuius Ci. ep. priti komu v (na) zobe; toda: veni in eum sermonem, ut dicerem Ci. ep. beseda je nanesla, da … ; in morem L., O. ali in consuetudinem Ci. ali in usum Plin. v navado (rabo) priti, posta(ja)ti običajen (navaden, ustaljen), milites, qui iam in consuetudinem Alexandrinae vitae venerant C. ki so se (bili) že privadili aleksandrinskemu življenju, ki so se (bili) že navadili na življenje v Aleksandriji, in consuetudinem proverbii Ci. ali in proverbium L. priti v pregovor, postati pregovoren (pregovorno), res ad manum (pugnam) venit L. (idr. zgodovinopisci) pride (prišlo je) do spopada (prerivanja, pretepa, rokomaha); s konsekutivnim stavkom: H., Sen. ph., Val. Max. idr., in eum locum ventum est, ut … C. prišlo je tako daleč, da … , eo discordiae ventum est, ut … T. do tolikšne nesloge (svaje), da … , huc malignitatis venit, ut … T. do tolike …
b) (v govoru) priti (prihajati) do česa, preiti (prehajati) na kaj, napelj(ev)ati besedo na kaj: istuc venio Ter., venio nunc eo Ci., venio nunc ad illud nomen aureum Ci., ad propositum veniemus N., ad nomen Iovis venire O., venio nunc ad fortissimum virum N., ut iam a fabulis ad facta veniamus Ci.

Opomba: Sinkop. impf. venībat: Ter.; sinkop. gen. pl. pt. pr. venientum: V.

*vēnus¹ -ī in -ūs, m (iz *u̯esno-s, *u̯osno-s; prim. skr. vasnáḥ kupna cena, vasnám plačilo, vasnayati (on) baranta, gr. ὦνος kupna cena, nakup, ὠνέομαι (na)kupujem) prodaja; le

1. v acc. vēnum na prodajo (naprodaj), v prodajo v zvezah vēnum dare (prim. vēnum-dō, vēnun-dō in vēn-dō) dati (dajati) naprodaj, postaviti naprodaj, dati (dajati) v prodajo, na prodaj imeti, proda(ja)ti: S., L., Cl.; venum pecus agere Pac. fr., bona venum distrahuntur Gell., eo venum deferre Porph.; venum ire (prim. vēn-eō, īre) „naprodaj iti, priti v prodajo“ = biti naprodaj, proda(ja)ti se: L., Gell.; venum redire Cl., venum tradi Lucan.

2. v dat. vēnō ali vēnuī v (na) prodajo, naprodaj (na prodaj): posita veno irritamenta luxui T. naprodaj postavljena, ei stuprum veno dedisse T. da je prodal, za denar spečal, veno exercere aliquid T. trgovati s čim, tržiti kaj, venui subicere Ap. proda(ja)ti, venui habere Ap. naprodaj imeti.

verleihen^* (ausleihen) izposojati, izposoditi; Bank: posojati; Auszeichnungen, Orden, Titel, Rechte usw.: podeliti, podeljevati; Kräfte, Zuversicht: vlivati, vliti, dajati, dati; Nachdruck verleihen da(ja)ti poseben poudarek

vermouler [-mule]

se vermouler posta(ja)ti črviv (les), črvaveti

veselo [é] fröhlich, heiter; na delo: frischauf
ironično: to bo še veselo das kann ja heiter werden

víden visible; discernible; of vision

vídno polje field of vision
posta(ja)ti víden (na obzorju) to heave in (ali into) sight
njegovo razočaranje je bilo vídno (očitno) his disappointment was visible
vídno prislov visibly
vídno je bil prestrašen he was visibly scared

vieō -ēre, (—), viētum (indoev. baza *u̯ei̯H- viti, upogibati; prim. skr. vyáyati vije, zavija, váyati tke, plete, vītāḥ zavit, ovit, navit, vīṭikā vez, obveza; prim. gr. ἴτυς, eol. Ƒίτυς obod kolesa, rob ščita, ἰτέα vrba, οἶσος beka, lat. vitus, vitex, vitta, vitium, vītis, vimen, vīmentum, vīminētum, viēscō, viētus, sl. viti, vitica, svitek, zvit, vitel, lit. výti sukati, stvnem. wid vrv, wīda vrba, stvnem. wintan = nem. winden, stvnem. wandjan, nem. wenden, got. biwindan ovi(ja)ti) vezati, plesti, splesti (spletati): Don. idr., ibant malaci viere Veneriam corollam Enn. ap. Varr., Enn. ap. Fest., Enn. ap. Non., quod ex viminibus vietur Varr., vimina, unde viendo quid facias Varr.; metaf.: viere versūs Varr. (Isid. piše, ko navaja to mesto: viere carmina).

vīpera -ae, f (etim. nezadostno pojasnjena beseda; po eni razlagi naj bi nastala iz *vīvi-pera, *vīvo-para (vīvus in parĕre) = „žive mladiče rodeča“, po drugi iz indoev. kor. *u̯ei-p- (*u̯ei-bh-), razširjenega iz kor *u̯ei-; viti, vīpera torej „vijoča se“; prim. lat. vibrāre, got. biwaibjan ovi(ja)ti)

1. gad: terrestrium eadem (sc. vipera) sola intra se parit ova … tertia die intra uterum catulos excludit, dein singulis diebus singulos parit Plin.; preg.: in sinu atque in deliciis viperam illam venenatam ac pestiferam habere Ci., viperam sub ala nutricare Petr. imeti kačo v nedrju, rediti kačo pod pazduho, rediti kačo na prsih = rediti koga sebi v pogubo; kot psovka: gad!, kača!: Fl., Iuv.

2. nasploh kača: V., H., O., Pr.

vīvus 3 (iz *gu̯īu̯Hós; gl. vīvō)

1. živ, živeč (naspr. mortuus, necatus): aliquem aut vivum aut mortuum tradere N., si Iugurtham vivum aut necatum sibi traderet S., qui cum tantum ausus sit ustor pro mortuo, quid signifer pro vivo non esset ausus? Ci., qui vivum eum (sc. Dionem) (ko je živel) tyrannum vocitarant, eidem liberatorem patriae … praedicabant (sc. mortuum) N., aliquem vivum concremare L., cremare Iust., ut et patrem et filium vivos comburat Ci. ep., aliquem vivum obruere S., defodere Plin. iun., mille ducentos vivos captos L., quorum (sc. simulacrorum) … membra vivis hominibus complent C., frangetis impetum vivi Ci.; pogosto v abl. me, te, se, eo, illo, aliquo vivo Pl., Hirt., Q. idr. za (časa) mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, v času mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, za (časa mojih … ) živih dni ipd., Cato adfirmat se vivo illum non triumphaturum Ci., Hannibale vivo N., illo usus erat Alexandro vivo familiariter N. dokler je Aleksander živel; v aliteraciji vivus et videns živ in videč = živ in (prav) na svoje oči: vivus, ut aiunt, est et videns cum victu ac vestitu suo publicatus Ci., huic vivo videntique funus ducitur Ci.; enalaga živ = od živega (izhajajoč, izvirajoč, prihajajoč): vox Ci., Sen. ph., Plin. iun. ustna (govorjena) beseda, calor O. živa, životna, telesna, naravna, sanguis O.; subst. vīvī -ōrum, m živi, živeči, ljudje: O., regna invia vivis V.; vivus o telesnih delih živ, mesén: vivos rodere ungues H. do živega, do krvi, ad vivas usque partes vulnera circumcīdere Plin. do živega, do mesa, ulcera ad vivum corpus redigere Plin. ture zopet omeseniti = namesto turov tvoriti meso; od tod subst. vīvum -ī, n živo: calor … ad vivum … veniens L. ali imber altius ad vivom persedit V. do živega, do kosti, do mozga, quod relicum e vivo est Plin., eradi vivo tenus ali ad vivum resecatur Col. do živega, do mesa, prav globoko; pren.: neque id ad vivum reseco Ci. = nočem natanko preiskovati, de vivo … aliquid erat resecandum ali nihil detrahit de vivo Ci. od glavnice vzeti (jemati), odda(ja)ti.

2. metaf. o neživih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živ, svež, zelen, zeleneč, cvetoč: plantaria V. žive, caespes O., H. ali arundo O. zeleneč(a), saepes Varr., Col. živ plot, živa meja, linum Plin. živi lan.
b) (o drugih stvareh) živ, naraven: aqua Varr., Sen. ph. ali flumen L., V. živa, tekoča, fons, ros O. ali lacus V. ali aequor, viva … quies ponti Mart. čvrst, hladen; pumex O. ali saxum V., O., T. živ(a), lapis kresilnik, kresilo: Plin. ali neobdelan kamen: Ambr., sulpur L., Plin. samorodno, argentum Plin. živo srebro, calx Vitr., Sen. ph., Plin. živo, color Mart. naravna; pesn. živ = trajen, dolgotrajen, večen, dolgovečen: facta Naev. ap. Gell., amor V., lucernae H. ki ne ugasnejo, vedno goreče; (o podobah, upodobitvah) zvesto po življenju posnet, kakor živ: vivos ducent de marmore voltus V., artes veterumque manus variisque metalla viva modis Stat.
c) (o abstr.) živ, živahen, isker, ognjevit: vivus et ingenuus animus Plin. iun., vivi pectoris homo Arn. — Adv. vīvē živo, živahno, zelo: vive sapis Pl.

vulnus (starejše volnus) -eris, n (morda iz *u̯elsnos, *u̯olsnos, sor. z vellō [iz *u̯elsō], domnevno iz indoev. kor. *u̯el- trgati; prim. gr. οὐλή [iz Ƒολνᾱ, Ƒολσᾱ] brazgotina)

1. rana (udarec, vbod, vbodljaj, zasek, sek, urez, vrez, zareza ipd.): Pl., Ter. idr., pulsos et fugatos esse dico … sine cuiusquam … vulnere Ci., vulnus novum Sen. ph. nova, mlada, naspr. vulnus vetus et purulentum Sen. ph., vulnus mortiferum Luc. fr., Ci. smrtna, smrtonosna, leve, tenue L. lahka, grave L. težka, huda, cum gravi vulnere L. ali gravi vulnere ictus L. težko ranjen, confectus vulneribus C. smrtno ranjen, concisus plurimis vulneribus Ci., mutuis vulneribus acceptis Iust., mutuis vulneribus concurrere Sen. rh., vulnera adversa L. rane spredaj na prsih, omnes … advorsis volneribus concīderant S., vulnera corporis Ci., vulnus cruris Petr., gemitus vulnerum L. zaradi ran, volnera missilium L. od izstrelkov (puščic, strelic), volnere tardus Ulixi V. zaradi rane, ki mu jo je zadal Odisej (Uliks), vulnera dare O., Lucr., Sen. tr. ali inferre C. zada(ja)ti rane, raniti (ranjevati), vulnus accipere Ci., C. ali excipere Ci. dobi(va)ti rane, biti ranjen (ranjevan), multis et inlatis et acceptis vulneribus C., vulnus in capite accipere ab aliquo Ci., vulnus in latere Ci., volnus alligare, obligare Ci. ali deligare Q., curare vulnus suturā Cels., vixdum satis percurato vulnere L., vulnus rescindere L. epit., O., mori ex vulnere L. ali ex vulneribus Asin. Poll. ap. Ci. ep. ali perire ex vulnere L. za rano (ranami), claudicare ex volnere Ci. zaradi rane, ex vulnere recreari Ci. ali refici T. preboleti rano, okrevati po rani; pesn.: tristia mandere saevo vulnera dente O. = viscera tristibus vulneribus lacerata strahovito razrezano mesovje.

2. o neživih subj. = okvara, poškodba: vulnera tabularum Ci., parsque fere scuti vulnere nulla vacat O., e vulnere saxi O. iz reže (rege, razpoke), omne reformidat frigore volnus (sc. aratri po plugu) humus O., vulnus (sc. calcei) Iuv. pretrg, pretrganje, raztrg, raztrganje.

3. meton.
a) (ranjavajoči) udarec, (za)mah, zasek, (u)rez, vrez, zabod, vbod, sunek, (u)griz, strel: Plin. idr., vulnus rami Pr., mortifero vulnere ictus L., vulneribus confodi Cu., Iust., Eutr., Suet., multa viri nequiquam inter se volnera iactant V. se … hudo sekajo med seboj, duro crepitant sub volnere malae V., adunci vulnera aratri O., ab acutae vulnere falcis … frondes defendite nostras O., elusaque vulnera sentit (sc. taurus) O. neuspešnost svojih sunkov (dreganj), volneribus evicta (sc. ornus) V. od (za)sekov, remedium vulneris ph. proti pasjemu ugrizu, Aesoniae vulnus fatale sed hastae … per pectus abit Val. Fl.
b) (ranjujoče) orožje = strela, strelica, puščica, kopje, sulica, tudi meč: illum ardens infesto volnere Pyrrhus insequitur V., haesit enim sub gutture volnus V., volnera (vulnera Sil.) dirigere V., T.

4. metaf. rana =
a) ranjeno mesto, ranjeni del, gnilo (nagnito) mesto: occulta rei publicae vulnera Ci.
b) udarec, nesreča, zlo, sila, zadrega, kvar, okvara, škoda, (občutna) izguba, (raz)žalitev: fortunae gravissimo percussus vulnere Ci., fortunae vulnere primo Lucan., domestica vulnera Ci., vulnus dicendo refricare Ci., vulnera imponere rei publicae Ci. ali provinciae Ci. ep. narediti (delati) škodo, škodovati, scelera vulneraque inusta rei publicae Ci., quae meus discessus rei publicae vulnera inflixerit Ci., tum illud … tibi volnus inflictum est Ci., suis vulneribus mederi Ci. dolgove, praeceps amentiā ferebare, qui te existimares avaritiae volnera crudelitatis remediis posse sanare Ci. rane, ki ti jih je zadala lakomnost, consulare vulnus Ci. kazen pregnanstva, ki je bila naložena konzular(j)u (Ciceronu), vulnera nova facere Ci. nove prekrške, accipit gravissimum parens vulnus morte filii N., pater … celans, quantum vulnus accepisset (sc. morte filii) N., non vulnus super vulnus, sed multiplex clades L., repetito vulnere orbitatis (po smrti soproge) Q.; pogosto = (občutna) izguba v vojni, poboj, poraz: Vitellius … Romam revertit, recentissimum quodque volnus pavens T. vsake (sleherne) nove izgube, post aerumnosas iacturas et vulnera Amm.; poseb. v zvezah vulnus (vulnera) accipere, vulnera dare: propter vulnus acceptum Iust., duobus vulneribus terrestri proelio acceptis Iust., ut plus vulneris eo proelio Athenienses acciperent, quam superioribus dederant Iust.
c) occ. duševna rana, srčna rana, bolest, duševna bol, duševna bolečina, ljubezenska žalost: aeternumque daret matri sub pectore volnus Lucr., inconsolabile vulnus mente gerit tacitā O., hinc aliquis vulnus referens in pectore dixit O., sentis mea vulnera O., regina … volnus alit venis V., dicat … , quo beatus vulnere (sc. sit) H., nostri quaerunt sibi vulnus ocelli Pr., sagittae (sc. Amoris) dulcia vulnera Ap.

water² [wɔ́:tə] prehodni glagol
(po)škropiti (streets ceste)
zalivati (plants rastline)
namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
napojiti, napajati (animals živali)
oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)

to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
neprehodni glagol
puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
lov iti v vodo (pes)

it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)

Watte, die, (-, -n) vata; in Watte packen figurativ zavi(ja)ti v vato; Watte in den Ohren haben biti gluh

way¹ [wéi] samostalnik
pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
navtika kurz

way in vhod
way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
any way vsekakor, v vsakem primeru
by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
by way of compliment kot kompliment
in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
in every way v vsakem pogledu (oziru)
in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
not by a long way še dolgo ne
in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
over the way na drugi strani (poti), čez cesto
on one's way to na poti k
no way nikakor ne
some way or other na ta ali na oni način
the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
under way navtika na poti, na vožnji
well on one's way v polnem teku
ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
the way of the cross religija križev pot
no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
the good old ways dobri, stari običaji
high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
Milky Way rimska cesta (na nebu)
lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
permanent way železnica tir, tračnice
permanent-way man železnica progovni delavec
nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
somewhere London way nekje v okolici Londona
right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
this way please! semkaj, za menoj, prosim!
this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
to ask the (ali one's) way vprašati za pot
to be in a bad way biti v slabem položaju
to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
to be by way of being angry skoraj pobesneti
to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
to be under way biti na poti
the conference was already under way konferenca je bila že v teku
to be on the way biti na poti, približevati se
to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
it is not his way to ni njegova navada
the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
to come by way of Paris priti prek Pariza
to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
to gather way povečati hitrost
to find one's way znajti se
to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
to get in the way of s.th. razumeti kaj
to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
to force one's way izsiliti, utreti si pot
to go a long way iti daleč
to go one's way oditi, iti po svoji poti
to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
to have it both ways po potrebi si izbrati
you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
if I had my (own) way če bi šlo po mojem
to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
to look the other way stran gledati
to look s.o.'s way gledati proti komu
to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
to lose one's way zaiti, izgubiti se
to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
to make one's own way iti po svoji poti, oditi
to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
to pave the way for utreti pot za
to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
to work one's way študirati, preživljati se z delom
where there's a will there's a way hoteti je moči

wieder spet; schon wieder že spet; wieder und wieder znova in znova, vedno znova; nicht wieder nikdar več; ja und wieder nicht da in spet ne; wieder mal spet kdaj; nazaj; wieder [dasein] da sein biti nazaj; hin und wieder tja in nazaj; für nichts und wieder nichts za prazen nič

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)

yield² [ji:ld] prehodni glagol
donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
(redko) uvideti, priznati

to yield 10% donašati 10%
to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
to yield consent privoliti
to yield due honours izkazati dolžne časti
to yield the point priznati poraz (v debati)
to yield a profit trgovina prinesti dobiček
to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
to yield precedence to s.o. dati komu prednost
to yield submission podvreči se
to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
to yield one's rights odreči se svojim pravicam
to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
neprehodni glagol
donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
zaostajati (to za)

to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
to yield to conditions privoliti v pogoje
to yield to despair vda(ja)ti se obupu
the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
to yield to temptation podleči skušnjavi
to yield under pressure popustiti pod pritiskom
to yield to the times prilagoditi se časom (času)
they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti

za¹ dafür, pro
glas za die Jastimme
biti za dafür sein, mit Ja stimmen
za in proti das Für und Wider