Franja

kášast kášnat paplike; pappy; mashy; pulpy

kášast, kášnata hrana (za otroke, bolnike) mushy food, arh spoon-meat

kitajska samostalnik
1. neformalno (restavracija) ▸ kínai [étterem]Po dolgem času sem jedla v kitajski. ▸ Hosszú idő után a kínaiban ettem.

2. neformalno (hrana) ▸ kínai [étel]Bi naročila kitajsko, pico ali kaj podobnega? ▸ Kínait, pizzát vagy valami hasonlót rendeljek?

kitajski pridevnik
1. (o Kitajski in Kitajcih) ▸ kínaiPovezane iztočnice: kitajski juan

2. (o jeziku) ▸ kínaiPisno kitajščino razumejo vsi govorci, saj je mogoče kitajske pismenke brati v vseh narečjih. ▸ Az írott kínai nyelv minden beszélő számára érthető, mivel a kínai írásjegyek minden dialektusban olvashatók.
Najstarejša ohranjena kitajska besedila so vklesana v kost, želvovino in bron. ▸ A legrégebbi fennmaradt kínai szövegeket csontba, teknőspáncélba és bronzba vésték.
Knjiga je izšla tudi v kitajskem prevodu. ▸ A könyv kínai fordításban is megjelent.
Povezane iztočnice: kitajski jezik

kmečk|i [é] (-a, -o) bäuerlich, Bauern-, ländlich, Land-, (vaški) dörflich, Dorf- (fant der Bauernjunge, kruh das Bauernbrot, Landbrot, stan der Bauernstand, hiša das Bauernhaus, hrana die Bauernkost, peč der Bauernofen, soba das Bauernzimmer, stranka die Bauernpartei, prebivalstvo das Landvolk, maslo die Landbutter)

kmetijski pridevnik
(o kmetijstvu) ▸ mezőgazdasági, agrárLokalno pridelana hrana in kratke prehranske verige pa so po njegovem pravilna usmeritev evropske kmetijske politike. ▸ Véleménye szerint a helyben előállított élelmiszerek és a rövid élelmiszerláncok jelentik a helyes irányt az európai agrárpolitika számára.
Sopomenke: agraren
Povezane iztočnice: kmetijska zadruga, kmetijski svetovalec, kmetijsko zemljišče

kondicij|a ženski spol (-e …) die Verfassung, šport die Form, die Kondition; odlična: Hochform, Bestform, slaba: das Formtief
brez kondicije konditionsschwach, untrainiert
hrana za izboljševanje kondicije die Aufbaukost
v dobri kondiciji in Form, austrainiert, fit, šport durchtrainiert, konditionsstark
| ➞ → pogoj

konzervíran (-a -o) adj. conservato; in scatola:
konzervirana hrana, zelenjava cibi in scatola, conserve alimentari; verdura in scatola

konzervn|i [ê] (-a, -o) Konserven- (hrana die Konservennahrung)

kostelski želodec stalna zveza
(hrana) približek prevedka ▸ kosteli gömböc

krep|ek [ê] (-ka, -ko) kräftig; stark, stramm; starejši človek: rüstig; tipografija [fettgedruckt] fett gedruckt; Kraft- (juha die Kraftbrühe)
krepka domača hrana herzhafte/deftige Kost
krepki tisk der Fettdruck
primazati nekaj krepkih ein paar runterhauen
krepek izraz (psovka, kletvica) der Kraftausdruck
ta je pa krepka! das ist ein starkes Stück!

krepil|en (-na, -no) -stärkend (za srce herzstärkend, za želodec magenstärkend)
krepilna hrana die Aufbaukost

kuvètli neskl. prid. močan, silen: bio je kuvetli momak; kuvetli hrana; jaja, meso, sir, to je kuvetli to je močno, močna hrana

kváriti (-im)

A) imperf. ➞ pokvariti

1. guastare, tarlare:
kvariti dobro razpoloženje guastare il buon umore

2. guastare, rovinare; deturpare; logorare; inquinare (tudi pren.):
nikar (si) ne kvari oči non rovinarti gli occhi
betonska zgradba kvari pokrajino un casone di cemento deturpa il paesaggio

B) kváriti se (-im se) imperf. refl. guastarsi, deteriorarsi, alterarsi:
v vročini se hrana kvari col caldo il cibo si guasta
vreme se kvari il tempo si guasta, si mette al peggio

láhek (po teži) light, weightless; lightweight; (netežaven) easy, not difficult

láhka atletika (light) athletics pl, games pl, track and field sports
láhki atlet athlete
láhko breme light burden
láhka hrana light food
láhek korak light tread, soft steps pl
láhka cigara (tobak) mild cigar (tobacco)
láhka konjenica light cavalry
láhka poškodba, rana light (ali flesh) wound
láhka roka light hand
láhka križarka light cruiser
láhko spanje light sleep
láhko noč! good night!
láhek slog easy (ali fluent) style
láhka teža (pri boksu) lightweight
láhka zmaga (figurativno) walkover
láhko vino light wine
bodi mu láhka zemlja! may the earth rest light on him!, may he rest in peace!
to je otročje láhko it is as easy as pie
načrt je otročje láhak the plan is foolproof
sedaj láhkó greš! you may go now!
láhka ženska (figurativno) fickle woman
z láhkim srcem with a light heart

láhek ligero (tudi jed, obleka, glasba, vino, roka, spanje) ; (bolezen) leve ; (teža) ligero, liviano ; (netežaven) fácil ; (preprost) sencillo

lahka hrana comida f ligera
lahko orožje armas f pl ligeras
lahek tobak tabaco m suave
lahka bolezen (rana) enfermedad f (herida f) leve
lahko dekle (fig) muchacha f fácil
lahka kazen castigo m (ali pena f) leve
lahek prehlad ligero resfriado m
lahko čtivo lectura f amena
lahko delo trabajo m fácil
lahek trud poco esfuerzo m
lahkó(prislov) ligeramente; levemente; fácilmente, con facilidad
lahko dostopen de fácil acceso
nič lažjega kot to nada más fácil que eso
lahek za prevajanje fácil de traducir
lažje rečeno kot storjeno es más fácil de decir que de hacer
to si lahko mislimo es fácil de imaginar
vzeti vse na lahko tomar todo a la ligera

lahkó adv.

1. facilmente, con facilità; leggermente:
lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
biti lahko oblečen portare abiti leggeri
lahko razumljiv accessibile, comprensibile
lahko vodljiv manoviero

2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria

3. (v vezniški rabi)
lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga

4. (izraža dovoljenje, soglasje)
naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'

5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?

6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
PREGOVORI:
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo

lautia -ōrum, n (morda s sab. l nam. d = dautia (gl. dautia) ali pa asimilirano iz loca lautia) pogostitev na državne stroške, privilegij, ki so ga v Rimu omogočili inozemskim poslancem in drugim imenitnim gostom v počastitev: locus inde lautiaque legatis praeberi iussa L. (aliteracija =) hram in hrana, ad hoc aedes liberae locus lautia legatis decreta L., daucia, quae lautia dicimus, et dantur legatis hospitii gratiā P. F.; metaf.: Sen. rh., Sid., Symm., Serv., rebar … equum illum meum hospitium ac loca lautia mihi praebiturum Ap., novus dominus (= osel) loca lautia prolixe praebuit Ap.

léger, ère [leže, ɛr] adjectif lahek; živahen, lahkomiseln; malo važen

café masculin, thé masculin léger lahka kava, lahek čaj
aliment masculin léger lahko prebavljiva hrana (jed)
aux pieds légers lahkonog
léger comme la plume lahek kot pero
faute féminin, blessure féminin légère nepomembna napaka, lahka rana
sommeil masculin léger lahko spanje
anecdote féminin légère malo drzna anekdota
conversation féminin légère malce opolzek pogovor
avoir la main légère imeti lahko roko, hitro udariti; biti spreten žepar
parler à la légère govoriti lahkomiselno, nepremišljeno
être vêtu à la légère biti lahko oblečen
prendre à la légère lahkomiselno vzeti
avoir le cœur léger brezskrbno, lahko srce imeti, ne imeti skrbi, ne biti zaskrbljen

Lenten [léntən] pridevnik
posten
figurativno suh, mršav, pičel

Lenten face žalosten obraz
Lenten fare postna hrana
Lenten colour vijoličasta barva

līberālis -e, adv. līberāliter (līber)

I. svobode se tičoč, svobodnjaški, svobodnosten, svobod(nost)i primeren: causa l. Ci. pravda za svobodnjaške pravice, ego liberali illam adsero causā manu Ter. v skladu z zakonom trdim, da je svobodn(orojen)a, iudicium Q. sodba v pravdi za pravico do svobode, nuptiae Pl. med svobodn(orojen)imi ljudmi. —

II.

1. svobodnega moža, svobodnjaka vreden, dostojen, od tod imeniten, blag, mil, prijazen, blagomiseln, časten, ugleden, spoštovanja vreden, odličen, pošten, plemenit, plemenitega mišljenja, plemenitih nazorov, uglajen, vzvišen, odličen, odkrit(osrčen), svobodnega mišljenja, vrl, lep: ingenium (čud, značaj) Ter., coniugium Ter., vir Ter. blag, facies Ter., species Pl., forma virginis Pl., Ter. plemenit obraz, pulcher est et liberalis Pl. plemenite podobe, l. mens, eruditio Ci., artes ali doctrinae l. Ci. svobodne umetnosti in znanosti = ki se spodobijo svobodnorojenemu možu (pesništvo, govorništvo, glasba, jezikoslovje, zgodovina, filozofija, aritmetika, geometrija), tako tudi: urbs liberalissimis studiis adfluens Ci., liberalibus studiis praediti T. (= učenjaki, pesniki, filozofi); l. sumptūs Ci. časti in položaju pripadajoči stroški, largum et l. viaticum Ci. dostojna, iocus Corn., verba S. ap. Prisc., spes liberalioris fortunae L. dostojnejšega (ugodnejšega) življenja, liberalior victus L. spodobnejša (boljša) hrana, liberalius alimentum Cels., liberaliter servire Ter., liberaliter vivere Ci., liberaliter educati, eruditi Ci., liberaliter habere aliquem S. spodobno, neque liberalius neque benignius haberi L., liberaliter obire officia L., aliquem liberalius educare Sen. ph.

2. occ.
a) dobroten, dobrotljiv, prijazen, ljubezniv, ustrežljiv, ugodljiv, vljuden: voluntas, responsum Ci., quibus (sc. legatis) pacem atque amicitiam petentibus liberaliter respondit C., Remos cohortatus liberaliterque oratione prosecutus C., huic ille liberaliter pollicetur N., nec potui accipi … liberalius Ci. ep., liberalissime erat pollicitus tuis omnibus Ci. ep.
b) darežljiv, radodaren (naspr. avidus): largus, beneficus, liberalis Ci., liberalis ex sociorum pecunia S., in omne hominum genus liberalissimus Suet.; z gen.: laudis avidi, pecuniae (z denarjem) liberales erant S.
c) obilen, izdaten, razkošen, bogat: potio Cels., epulae T., quod erant honesto loco nati et instructi liberaliter C., liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., vivo paulo liberalius quam solebam Ci. ep. nekoliko bolj gosposko, indulgere sibi liberalius N. preveč se vdajati svojim nagnjenjem (strastem), ut ille in cibis paulo liberalius aspersus Q., ibi intemperantius amamus bonos principes, ubi liberalius malos odimus Plin. (?) pogosteje, dotem largiri liberalissime Ap.