Franja

vskòk (vskôka) m

1. salto, il riparare:
hiter vskok v zaklonišče il riparare rapidamente nel rifugio

2. gled. sostituzione, rimpiazzo

Wind, der, (-/e/s, -e) veter (blasen pihati); Technik Metallurgie (vpihan) zrak; Wind und Wetter figurativ vremenski vplivi; ein neuer/frischer Wind figurativ svež veter; halber Wind [Schiffahrt] Schifffahrt bočni veter; raumer Wind ugoden veter; schnell wie der Wind hiter kot veter; Wind bekommen von figurativ priti na ušesa (er hat Wind bekommen von X X mu je prišel na ušesa) ; den Wind im Rücken haben imeti veter v hrbet ( tudi figurativ ); den Wind aus den Segeln nehmen vzeti veter iz jader ( tudi figurativ ); viel Wind figurativ mnogo hrupa; viel Wind machen zganjati dosti hrupa (von zaradi) ; das ist Wind in seine Segel figurativ to je voda na njegov mlin; die Fahne nach dem Wind hängen obračati plašč po vetru; sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen razgledati se po svetu; wissen, woher der Wind weht vedeti, od kod veje veter ( tudi figurativ );
an: am Wind [Schiffahrt] Schifffahrt s premčevim vetrom, proti vetru;
bei: bei Wind und Wetter v slabem vremenu; beim Wind [Schiffahrt] Schifffahrt z nasprotnim vetrom;
in: in alle Winde na vse strani neba; in den Wind reden govoriti v veter; einen Rat: in den Wind schlagen ne zmeniti se za (nasvet);
vor: vor dem Wind [Schiffahrt] Schifffahrt jadrati z vetrom, z vetrom v krmo

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

zeló adv.

1. molto, assai, tanto, oltremodo:
zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
zelo bogat molto ricco, ricchissimo
zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
zelo majhen piccolissimo
zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
zelo slab pessimo
do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
zelo tanek extrasottile
zelo star stravecchio
zelo kratek ultracorto
zelo hiter ultrarapido
zelo občutljiv ultrasensibile
zelo vesel arcicontento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zelo mrzel siberiano
zelo neurejen caotico
zelo slab infimo
zelo visok (cene) astronomico

zvok [ó] moški spol (-a …) fizika der Schall (ultra Ultraschall, v telesu Körperschall, Trittschall, v zraku Luftschall), der Ton (stereo Raumton, televizijski Fernsehton); (zven) der Klang, instrumenta: der Klang, der Ton (fanfare Fanfarenklang, Fanfarenton, flavte Flötenton, neprekinjen Dauerton, originalni Originalton)
… zvoka Schall-, Klang-, Ton-
(analiza die Klanganalyse, Schallanalyse, dušilec der Schalldämpfer, dušitev die Schalldämpfung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, izpad der Tonausfall, kvaliteta die Tonqualität, lepota die Klangschönheit, merjenje Schallmessung, mešalec Tonmischer, naprava za snemanje das Schallaufnahmegerät, nosilec der Tonträger, oddajnik der Schallgeber, odjemnik der Tonabnehmer, ojačevalnik der Tonverstärker, predvajanje die Schallwiedergabe, pretvornik der Schallwandler, prevajanje die [Schalleitung] Schallleitung, prevodnik der [Schalleiter] Schallleiter, razširjanje die Schallübertragung, regulator barve die Klangblende, reprodukcija die Tonwiedergabe, snemanje die Schallaufnahme, širjenje die Schallausbreitung, višina die Tonlage, vpijanje Schallabsorption, zapisovalnik das Schallaufzeichnungsgerät, der Tonaufnehmer, das Tonaufnahmegerät, zapisovanje die Schallaufzeichnung, Tonaufzeichnung, die Tonaufnahme)
jakost zvoka die Schallstärke, Lautstärke
spreminjanje jakosti zvoka die Tonstärkeänderung
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
obseg zvoka, ki jih lahko zaznava uho der Tonumfang
slišanje/zaznavanje zvoka das Hören
zmes zvokov das Klanggemisch
hiter kot zvok schallschnell
hitrejši kot zvok schneller als der Schall
ki duši zvok schalldämpfend
ki vpija zvok schallweich, schallabsorbierend
občutljiv za zvok schallempfindlich
prepusten za zvok schalldurchlässig
neprepusten za zvok schallundurchlässig
ki ima lep zvok klangschön

αἰόλος 3 1. okreten, gibčen, uren, hiter; πόδας brzonog; ὄφεις zvijajoč se. 2. νύξ, svetel, jasen, zvezdnat; σάρξ, šaren, lisast, pisan.

αἰψηρός 3 (αἶψα) hiter, nagel; proleptično: λῦσεν ἀγορὴν αἰψηρήν hitro je razpustil skupščino (ali: ki se je hitro razšla; pravzaprav: tako, da se je hitro razšla).

ἁμιλλητήρ, ῆρος, ὁ (ἁμιλλάομαι) poet. tekmujoč, hiter, uren, τρόχος ἡλίου tek solnca.

ἅμ-ιππος 2 uren (hiter) kakor konj Βορεάς; οἱ ἅ. lahko oboroženi pešci, razvrščeni med konjenike.

ἀνεμόεις 2, ion. ἠνεμόεις (ἄνεμος) 1. vetroven, vetrovit, zračen. 2. hiter kakor veter φρόνημα.

ἀργός¹ 3 ep. (gl. ἀργής) 1. bleščeč, blesteč, migljajoč, bel. 2. hiter, uren, brzonog (pes).

ἀρηῐ́-θοος 2 ep. hiter kot Ares, hiter v boju, hiteč v boj, bojevit.

ἀρτί-πους, -πουν, οδος, ὁ, ἡ, ep. tudi ἀρτίπος močnih, zdravih nog, lahkih korakov, uren, hiter; pren. o pravem času, ravnokar došel.

δεξιό-σειρος, ὁ (σειρά) poet. desni izmed dveh stranskih konj četverovprežnega voza, ki nista bila vprežena v jarem; ta je moral biti posebno hiter in močen, ker je moral napraviti pri dirkah najdaljšo pot; zato tudi pren.: Ἄρης zanesljivi ali mogočni pomočnik (Sof. Antig. 140).

διερός² 3 (δίεμαι) ep. hiter, uren, ubežen.

δρομαῖος 3 in 2 δρομάς, άδος, ὁ, ἡ (τρέχω) poet. tekoč, hiter, uren, deroč, δρομαία βᾶσα v teku.

ἐλαφρός 3 [Et. iz (e)ln̥gwhró-s, sor. nem. Lunge, (ime odtod, ker so pljuča lažja od drugega drobovja; tudi rusko lëg-koje, pljuča), sor. ἐλαχύς] 1. hiter, uren, ročen, gibčen, okreten, čil, čvrst, krepak ἡλικία, lahkooborožen = lat. expeditus. 2. lahek (opp. βαρύς), nenadležen πόλεμος, neznaten, majhen, slab λύσσα; ἐν ἐλαφρῷ ποιοῦμαί τι ne oziram (brigam) se mnogo na (za) kaj, οὐκ ἐν ἐλαφρῷ ποιοῦμαι vzamem zares, ženem si k srcu. – adv. ἐλαφρῶς lahko, brez truda, spretno ὀρχεῖσθαι.

ἐπείγω [aor. ἤπειξα, fut. med. ἐπείξομαι, aor. pass. ἠπείχθην] 1. act. in pass. a) trans. α.) pritiskam, tiščim, težim, stiskam, zatiram τινά; β.) gonim, podim, ženem, silim, pospešujem τί; b) intr. hitim, žurim se, τὰ ἐπείγοντα nujni opravki. 2. med. a) pripodim se, pridrevim, privršim, hitim z inf., pt.; b) želim, hrepenim, poganjam se za τινός, περὶ νίκης, inf.; c) pospešim γάμον, πλοῦν, prenaglim (se) πᾶν πρῆγμα; part. ἐπειγόμενος: α.) uren, hiter; β.) želeč si, hrepeneč po Ἄρηος, ὁδοῖο.

ἐσσυμένος 3 [pt. pf. pass. od σεύω] hiter, uren, buren, željen. – adv. ἐσσυμένως.

εὔ-ζωνος 2, ep. ἐύ-ζωνος (ζώνη) 1. o ženskah: lepo pre-, opasan, vitek. 2. o moških: dobro prepasan, hiter, uren, brdek, krepek. 3. lahko oborožen, brez prtljage, z majhno prtljago.