Franja

Zadetki iskanja

  • gàd víbora f común

    gad ga je pičil ha sido mordido por una víbora
    rediti gada na prsih (fig) criar la serpiente en el seno (ali a los pechos)
  • galardonar poplačati, povrniti

    ha sido galardonado con el Premio Nobel de Literatura podeljena mu je bila Nobelova nagrada za književnost
  • galleria f

    1. predor, tunel, rov

    2. galerija, prehod, hodnik

    3. umet. galerija:
    il pittore ha già esposto nelle più importanti gallerie d'Europa slikar je razstavljal že v najpomembnejših evropskih galerijah

    4. galerija; balkon (v gledališču, kinu)
  • gamba f

    1. anat. noga:
    le gambe del cavallo konjske noge
    raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
    avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
    avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
    rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
    essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
    un medico in gamba dober zdravnik
    fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
    distendere, tirare le gambe pren. umreti
    darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
    andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
    mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
    mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
    cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
    prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
    starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
    ha due gambe stupende ima čudovite noge

    2. noga (predmeta):
    le gambe del letto posteljne noge

    3. hlačnica

    4. pokončna črta
  • garancíja (-e) f

    1. (jamstvo, poroštvo) garanzia:
    dati, zahtevati garancijo dare, volere, pretendere garanzie

    2. trg. garanzia:
    hladilnik ima enoletno garancijo il frigorifero ha una garanzia di un anno
  • garanzia f

    1. jamstvo, poroštvo, garancija:
    offrire, esigere delle garanzie dati, zahtevati jamstva

    2. trgov. garancija

    3. pren. jamstvo, zagotovilo:
    l'affare ha tutte le garanzie di riuscita posel bo zagotovo uspel
  • garbanzo moški spol rastlinstvo čičerka; Mehika mlad strežnik

    cuenta garbanzos (fig) skopuh
    meter a uno el garbanzo en el cuerpo (Am) komu strah v kosti pognati
    tropezar en un garbanzo nad vsako najmanjšo stvarjo se spotikati
    ese garbanzo no se ha cocido en su olla (fig) to ni zraslo na njegovem zelniku
  • gelare

    A) v. tr. (pres. gēlo) zamrzniti, zamrzovati, spremeniti v led:
    la brina ha gelato gli alberi od slane so zmrznila drevesa

    B) ➞ gelare, gelarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gēlo) zmrzniti, zmrzovati; ledeneti (tudi pren.):
    il lago è gelato jezero je zamrznjeno
    mi si gelano le mani roke mi zmrzujejo
    questa notte ha gelato sinoči je zmrzovalo
    sentirsi gelare il sangue pren. čutiti, kako ledeni kri
  • gēmere

    A) v. intr. (pres. gēmo)

    1. ječati, stokati (tudi pren.):
    il popolo geme sotto il dominio straniero ljudstvo ječi pod tujim jarmom

    2. škripati, ječati:
    il palco gemeva sotto il peso eccessivo tribuna je škripala pod preveliko težo
    fare gemere i torchi tiskati; šalj. tiskati slabo napisana dela

    3. hrumeti, bučati (morje)

    4. godrnjati

    5. gruliti (golob)

    6. kapljati, curljati, pronicati (tudi pren.):
    la ferita ha gemuto a lungo rana je dolgo krvavela
    la luce geme da uno spiraglio pren. svetloba pronica skozi špranjo

    B) v. tr. izločati:
    la ferita gemeva sangue iz rane je tekla kri
  • ghermire v. tr. (pres. ghermisco)

    1. zgrabiti s kremplji:
    l'aquila ghermì la preda orel je zgrabil plen

    2. pren. iztrgati, ugrabiti, vzeti:
    la morte lo ha ghermito ai suoi cari smrt ga je iztrgala najdražjim
  • ghiacciare, ghiacciarsi

    A) v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ghiaccio) ledeneti, zaledeneti, zamrzniti:
    il fiume (si) ghiacciò durante la notte ponoči je reka zamrznila

    B) v. tr. ledeneti, zamrzniti (tudi pren.):
    la bassa temperatura ha ghiacciato il canale zaradi nizke temperature je kanal zamrznil
    lo ghiacciò con uno sguardo tako ga je pogledal, da ga je spreletelo
  • giocare, giuocare

    A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)

    1. igrati, igrati se:
    giocare a palla žogati se
    giocare a bocce balinati
    giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
    giocare alle carte kartati
    giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
    giocare con le parole pren. igrati se z besedami
    giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
    a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
    gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo

    2. igrati (na), staviti:
    giocare al totocalcio igrati športno napoved
    giocare forte visoko staviti

    3. šport igrati:
    giocare a tennis igrati tenis
    giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
    giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
    giocare alla destra igrati na desnem krilu

    4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
    il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi

    5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
    in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča

    B) v. tr.

    1. igrati (s čim, na kaj):
    giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
    giocare tutte le carte igrati na vse karte
    giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti

    2. staviti (pri igri):
    giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
    giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
    ci giocherei la camicia pren. glavo stavim

    3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
    con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
    si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino

    4. premikati:
    giocare il ginocchio premikati koleno

    5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
    ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo
  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • giudicare

    A) v. tr. (pres. giudico)

    1. soditi, razsoditi, presoditi:
    giudicare con la testa propria soditi z lastno glavo
    giudicare ciò che è bene e ciò che è male soditi o tem, kaj je dobro in kaj slabo

    2. pravo soditi, razsoditi, spoznati za:
    giudicare la lite soditi v sporu, razsoditi spor
    il tribunale lo ha giudicato colpevole sodišče ga je spoznalo za krivega

    3. misliti, meniti, imeti za:
    non ti giudico da tanto ne mislim, da si tega sposoben

    B) v. intr. soditi, razsojati, presojati:
    giudicare dell'operato di qcn. soditi o delu nekoga
    essere in età di giudicare biti sposoben razsojanja
  • glas samostalnik
    1. (pri živih bitjih) ▸ hang
    hripav glas ▸ rekedt hang
    žameten glas ▸ bársonyos hang
    monoton glas ▸ monoton hang
    prijeten glas ▸ kellemes hang
    otroški glas ▸ gyermekhang
    ostati brez glasu ▸ hang elmegy
    Ob golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.
    barva glasu ▸ hangszín
    jakost glasu ▸ hangmagasság
    šolan glas ▸ képzett hang
    razpon glasu ▸ hangterjedelem
    posnemati glasove ▸ hangokat utánoz
    posoditi glas glavnemu junaku ▸ főszereplőnek hangot kölcsönöz
    povzdigniti glas ▸ hangot felemel
    Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
    globok glas ▸ mély hang

    2. (o volitvah) ▸ szavazat, voks
    volilni glasovi ▸ választói szavazatok
    veljavni glasovi ▸ érvényes szavazatok
    glasovi volivcev ▸ választók szavazatai
    V prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.
    glasovi poslancev ▸ képviselők szavazatai
    glasovi podpore ▸ támogató szavazat
    glasovi iz tujine ▸ külföldön leadott szavazatok
    Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?
    glas za stranko ▸ pártra leadott voksok
    oddati glaskontrastivno zanimivo szavaz, kontrastivno zanimivo voksol
    prešteti glasove ▸ megszámlálja a szavazatokat
    štetje glasov ▸ szavazatszámlálás
    večina glasov ▸ szavazatok többsége
    Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
    obrazložitev glasukontrastivno zanimivo szavazás indoklása

    3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szó
    kritični glasovi ▸ kritikus hangok
    glas ljudstva ▸ nép szava
    ljudski glas ▸ nép szava
    utišati glasovekontrastivno zanimivo elhallgattat
    glas koga se sliši ▸ hallatszik a hangja
    glas razuma ▸ józan ész hangja
    Slišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
    So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
    O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

    4. (o osebnih občutkih) ▸ hang
    glas srca ▸ szív hangja
    glas razuma ▸ józan ész hangja
    glas vesti ▸ lelkiismeret hangja
    glas v glavi ▸ hang a fejben
    Pozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
    Povezane iztočnice: notranji glas

    5. (o glasbilih) ▸ hang
    glas harmonike ▸ harmonika hangja
    glas trobente ▸ trombita hangja
    glas zvonov ▸ harangok hangja
    Iz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.
    izvabljati glasove ▸ hangokat kicsalogat, hangokat előcsalogat
    Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

    6. (nedoločen zvok) ▸ hang
    Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
    Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

    7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
    V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
    Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

    8. (pri petju) ▸ hang
    pevski glas ▸ énekhang
    ženski pevski glas ▸ női énekhang
    moški pevski glas ▸ férfi énekhang
  • glasben pridevnik
    (o glasbi) ▸ zenei, zenés, zene
    glasbena oddaja ▸ zenés műsor
    glasbeni večer ▸ zenés est
    glasbeni festival ▸ zenei fesztivál
    glasbeni nastop ▸ zenei fellépés
    glasbeno delo ▸ zenei alkotás
    glasbena uspešnicakontrastivno zanimivo sláger
    glasbena plošča ▸ hanglemez
    glasbeni posnetek ▸ zenei felvétel
    glasbena spremljava ▸ zenei kíséret
    glasbeni ustvarjalec ▸ zenei alkotó
    glasbena ustvarjalnost ▸ zenealkotás
    glasbena scena ▸ zenei élet
    Več desetletij imate dober vpogled v vso slovensko glasbeno sceno. ▸ Évtizedek óta jó rálátása van az egész szlovén zenei életre.
    glasbena kultura ▸ zenekultúra, zenei kultúra
    glasbena založba ▸ zenei kiadó
    glasbeni urednik ▸ zenei szerkesztő
    glasbeni producent ▸ zenei producer
    glasbeni kritik ▸ zenekritikus
    glasbeni pedagog ▸ zenepedagógus
    glasbena dediščina ▸ zenei örökség
    glasbena zvrst ▸ zenei műfaj
    glasbena zgodovina ▸ zenetörténet, zenetörténelem
    glasbeni slog ▸ zenei stílus
    Vsi bi želeli imeti svoj izdelan glasbeni slog, a le malokdo ga premore. ▸ Mindannyian szeretnénk, ha saját, kidolgozott zenei stílusunk lenne, de csak kevesek képesek erre.
    glasbeni stil ▸ zenei stílus
    glasbena akademija ▸ zeneakadémia
    glasbeni izvajalec ▸ zenei előadó
    glasbeni talent ▸ zenei tehetség
    Povezane iztočnice: glasbena želja, glasbena šola, glasbena drama, glasbena pravljica, glasbena vzgoja, glasbeni film, glasbena umetnost
  • glasbena samostalnik
    neformalno (izobraževalna ustanova) ▸ zenesuli, zeneiskola
    Nejc bi od besa delal salte, če bi hodil h gimnastiki, namesto v glasbeno. ▸ Nejc mérgében szaltózna, ha zenesuli helyett gimnasztikára járna.
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • gláva cabeza f ; (pisma) encabezamiento m ; (kovanca) cara f ; anverso m

    od glave do nog de pies a cabeza
    bistra glava mente f lúcida; testa f
    kronane glave testas f pl coronadas
    s povešeno glavo cabizbajo
    glava me boli me duele la cabeza; tengo dolor de cabeza
    biti bistre glave tener (una buena) cabeza
    to mi gre po glavi esto me tiene muy preocupado
    to mi ne gre v glavo no me entra (en la cabeza)
    to mi ne gre iz glave no se me quita de la cabeza
    iti, stopiti v glavo subirse a la cabeza
    stopiti komu v glavo (vino, uspeh) subírsele a alg a la cabeza
    izgubiti glavo perder la cabeza
    z glavo jamčiti responder con el cuello
    izbiti si iz glave kaj quitarse a/c de la cabeza
    (o)prati komu glavo (fig) dar a alg un fregado
    pastí na glavo caer de cabeza
    si na glavo padel? ¿estás tocado de la cabeza?
    nisem na glavo padel (fam) no tengo pelo de tonto
    kaj mu je padlo v glavo? ¿qué se le ha metido en la cabeza?
    pognati si kroglo v glavo pegarse un tiro en la cabeza
    postaviti vse na glavo revolverlo todo, fam ponerlo todo patas arriba
    prijeti se za glavo (fig) llevarse las manos a la cabeza
    razbijati (béliti si) glavo romperse (ali quebrarse) la cabeza
    razpisati nagrado na glavo kake osebe poner precio a la cabeza de alg
    riniti z glavo skozi zid dar con la cabeza contra la pared
    stavim glavo, da ... apuesto la cabeza a que...
    šiniti v glavo cruzar por la mente
    vbiti si kaj v glavo meterse a/c en la cabeza
    ne vem, kje se me glava drži no sé dónde tengo la cabeza (ali dónde volver la cabeza)
    vse se mi vrtí v glavi todo me da vueltas en la cabeza
    zrasti komu čez glavo desbordar (ali superar) a alg
    stvar mu je zrasla čez glavo la empresa es superior a sus fuerzas
    kdor nima v glavi, mora imeti v petáh (nogah) cuando no se tiene cabeza, hay que tener pies
    kolikor glav, toliko mnenj tantas cabezas, tantos pareceres
  • glédati (-am) imperf. ➞ pogledati

    1. (upirati, usmerjati pogled kam) guardare; stare a vedere, guardare fisso; osservare:
    gledati skozi okno guardare dalla finestra
    gledati film, televizijo guardare un film, la televisione
    pren. gledati kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    gledati kakor miš iz bele moke guardare con aria assonnata
    pog. gledati ko zaboden vol avere uno sguardo ebete
    križem gledati essere strabico

    2. (s pogledom izražati kaj) guardare:
    grdo gledati guardare bieco, di traverso
    prijazno gledati guardare affabilmente
    srepo gledati guardare fisso
    zamišljeno gledati guardare con aria pensierosa
    zaljubljeno gledati fare gli occhi di triglia
    zvrha gledati guardare dall'alto in basso

    3. (biti obrnjen kam) essere rivolto verso, dare su:
    okno gleda na ulico la finestra dà sulla strada

    4. (izstopati, moliti, štrleti) sporgere, uscire:
    palec gleda iz čevlja il pollice sporge dalla scarpa
    krilo ji je gledalo izpod plašča di sotto il cappotto si vedeva la gonna
    pren. strah mu je gledal iz oči negli occhi gli si leggeva la paura

    5. (imeti določen odnos do česa) guardare:
    gledati z določenega stališča guardare da una certa visuale
    kritično gledati sodobno družbo guardare con occhio critico alla società moderna

    6. (prisojati čemu pomembnost):
    gledati na badare, pensare a
    ne gledati na stroške non badare a spese
    gledati le na svojo korist pensare solamente al proprio interesse

    7. (delati, da se zgodi zaželeno) vedere; pensare:
    sam naj gleda, da ne bo imel težav veda da solo a non aver rogne

    8. pog. (kazati zanimanje za osebo drugega spola) guardare dietro a:
    je že začela gledati po fantih ha già cominciato a guardare dietro ai giovanotti
    gledati za ženskami correre dietro, star dietro alle donne
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    takega početja ne bom več gledal questo non lo sopporto più
    pren. gledati izpod čela guardare con occhio bieco
    gledati na vsak fičnik lesinare il centesimo
    ne gledati ne na levo ne na desno fare di testa propria; non guardare in faccia a nessuno
    gledati na kaj (paziti, varovati) aver cura di qcs.
    pren. gledati komu na prste non fidarsi di uno
    pren. gledati komu skozi prste chiudere un occhio, lasciar perdere
    pren. gledati smrti v oči trovarsi a tu per tu con la morte
    gledati z drugimi očmi guardare con occhi diversi
    priti kam samo na uro gledat andare in qualche luogo senza combinare niente
    pren. le kam je gledal, ko se je oženil z njo ma dove aveva gli ccchi quando la prese in moglie?
    gledati se kakor pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda na zobe a caval donato non si guardano i denti