Franja

sénčen (-čna -o) adj.

1. ombroso, ombreggiato, d'ombra, dell'ombra; opaco:
senčen gozd, park un bosco, un giardino ombroso

2. bot. ombrofita

3. pren. sgradevole, spiacevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gled. senčno gledališče teatro delle ombre
um. senčna slika silhouette
igre senčna igra ombra cinese
obrt. senčni vbod punto ombra

skóz(i) à travers, au travers de, par ; (časovno) durant, pendant

skoz(i) in skoz(i) de part en part, de bout en bout, d'un bout à l'autre, complétement
skoz(i) in skoz(i) premočen trempé jusqu'aux os
umetnik skoz(i) in skoz(i) artiste dans l'âme (ali jusqu'au bout des ongles)
skoz(i) gozd à travers le bois (ali la forêt), en passant par (ali en traversant) le bois
skoz(i) vse leto (pendant, durant) toute l'année, l'année durant
skoz(i) vse njegovo življenje durant (ali pendant) toute sa vie, sa vie durant, de toute sa vie
oditi s hiše skoz(i) zadnja vrata quitter la maison par la porte de derrière

smrekov [é] (-a, -o) Tannen-, Fichten- (gozd der Tannenwald, Fichtenwald, storž der Fichtenzapfen, der Fichtenapfel, veja der Tannenast, Tannenzweig, Fichtenzweig, smola das Fichtenharz)
smrekovo olje das Fichtennadelöl

smrékov (-a -o) adj. di abete;
smrekovi storži pigne d'abete
smrekove iglice aghi di abete
smrekov gozd abetaia
smrekovo olje olio di abete
zool. smrekov prelec monaca (Lymantria monacha)

smrékov de(l) abeto (rojo)

smrekov gozd bosque m de abetos
smrekov storž piña f
smrekova iglica pinocha f
smrekova smola resina f de abeto (rojo)
smrekov les madera f de abeto (rojo)

spodráščen (-a -o) adj.
spodraščen gozd sottobosco

steljáriti (-im) imperf. preparare lo strame:
steljariti gozd raccogliere lo strame nel bosco

strip² [strip] prehodni glagol
slačiti, sleči, ogoliti; (o)luščiti, (o)lupiti; odvzeti (of kaj)
izropati; izprazniti (hišo); demontirati, razstaviti; razpremiti(ladjo); odkriti (ležišče premoga)
figurativno razgaliti; do konca pomolsti (kravo)
neprehodni glagol
sleči se; olupiti se, oluščiti se, ogoliti se; zrahljati se (vijak)

stripped gol, nag, razgaljen (tudi figurativno)
stripped to waist do pasu slečen (gol)
to strip a bed pobrati rjuhe s postelje
to strip a cow do zadnje kaplje pomolsti kravo
to strip a fruit of its rind olupiti sadež
the house was stripped v hiši ni bilo nobenega pohištva
to strip a liar razgaliti lažnivca
to strip a machine-gun razstaviti mitraljez
to strip s.o. of his office odstraniti koga iz službe
he was stripped of his possessions odvzeli so mu vse premoženje
to strip s.o. naked, to strip s.o. to the skin do golega koga sleči
to strip a screw opiliti vijaku navoje
to strip tobacco odstraniti rebra iz tobačnih listov
to strip of wood posekati, izkrčiti gozd

sub-lūcō -āre (sub in lūx) svetliti, delati kaj svetlo, jasniti; od tod (z)redčiti, (o)klestiti: arborem Fest., Paul. (prim. sl. „jasen gozd”).

tagliare¹

A) v. tr. (pres. taglio)

1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

2.
tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
tagliare un bosco sekati gozd
tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
tagliare un diamante brusiti diamant
tagliare una droga mešati mamilo
tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

3.
tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
tagliare l'erba kositi travo
tagliare una gamba amputirati nogo
tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
tagliare la testa odsekati glavo
tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

4.
la barca taglia le onde čoln brazda valove
una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
tagliare le carte premešati karte
tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
tagliare la palla šport rezati žogo

5.
tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
tagliarsi la gola pren. ubiti se
un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
tagliare un articolo skrajšati članek
tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
tagliare la curva sekati ovinek
tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

B) v. intr. iti po najkrajši poti
tagliare diritto iti naravnost

C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se

takój

A) adv.

1. subito, all'istante, immediatamente; ipso facto:
dajte mi kozarec. Takoj! mi passa il bicchiere? Subito!, Seduta stante!
rekel mu je, ukazal mu je, naj se takoj pobere gli ordinò di andarsene ipso facto
trg. plačati takoj (ob prejetju blaga) pagare a pronta cassa

2. (v zelo kratkem času) subito, presto:
hitro so hodili in takoj so bili na vrhu camminarono veloci e così furono presto sulla cima

3. subito, rapidamente:
meso se takoj pokvari la carne si guasta rapidamente

4. pren. (v neposredni bližini, tik) subito:
takoj za hišo je gozd il bosco è subito dietro la casa

B) takoj ko konj. (non) appena:
takoj ko jo je videl, mu je bila všeč non appena la vide, gli piacque

taninsk|i (-a, -o)
taninski gozd der Schälwald
taninska kislina die Gerbsäure

taxeus² 3 (taxus) tisov, tisin: silva Stat. tisovje, tisov gozd.

ter-uncius (starejše pisano terr-uncius) -iī, m (ter in uncia) tri unče (uncije) ali tri dvanajstine = ena četrtina asa ali kake dvanajstdelne celote

1. kot novec četrt (četrtin(k)a) asa, tretják, troják, starejše (sl.) „vinar“, „belič“: Varr., Plin. idr., terruncium nego sumptūs factum Ci., ne terruncius quidem Ci., neque ridiculos iam terrunci faciunt Pl. se ne zmenijo zanje, teruncium adicere Croesi pecuniae Ci. četrt asa (tretjaka, trojaka) dodati Krojzovemu denarju = „ nositi posodo k lončarju“, „ nositi drva v gozd“, (prim. lat. ligna in silvas ferre, gr. γλαῦκ' εἰς Ἀϑήνας (sc. φέρειν)).

2. četrti del, četrtin(k)a dediščine: Curius me facit ex teruncio (sc. heredem) Ci. ep.

tikov pridevnik
1. (izdelan iz tikovega lesa) ▸ teakfa, tikfa
2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ teakfa, tikfa
3. (o snovi) ▸ teakfa, tikfa

tisov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ tiszafaSopomenke: tisin

2. (izdelan iz lesa tise) ▸ tiszafaSopomenke: tisin

topido gost

un topido busque gost gozd

touffu, e [tufü] adjectif gost; sršast

bois masculin touffu gost gozd
barbe féminin touffue gosta, sršasta brada
livre masculin touffu prenatrpana knjiga
végétation féminin touffue bujna vegetacija

tour² [tur] masculin obod; obseg; krog; kolobar; obrat, krožno gibanje; pot, potovanje, tura; vrsta, red; sport runda; krivina; figuré dejanje; izraz, način izražanja; stružnica; vrtljiva omara valjaste oblike

tour à tour, à tour de rôle po vrsti, po redu, eden za drugim, izmenoma
à tour de bras z vso silo
en un tour de main v hipu, hipoma
tour de cou ovratna ruta, šal, krznen ovratnik
tour de gorge ovratnik
tour d'adresse spretno dejanje (npr. akrobacija)
tour de chant repertoar (pevca, pevke)
tour de force izredno dejanje, podvig; preizkušnja moči in spretnosti
tour de hanches, de poitrine, de taille obseg bokov, prsi, stas
tour de reins trganje, bolečine v križu
le Tour de France vsakoletna velika kolesarska dirka po Franciji
tour du monde potovanje okoli sveta
petit tour à la campagne majhen izlet na deželo
nombre masculin de tours število obratov
c'est mon tour jaz sem na vrsti, vrsta je na meni
à qui le tour? kdo je na vrsti?
chacun son tour vsi po vrsti
votre tour viendra tudi vi boste prišli na vrsto
fait au tour (figuré) tog, umeten, brez življenja
accorder le tour de faveur à quelqu'un koga najprej odpraviti
avoir de bons tours dans son sac biti prebrisan
donner le premier tour de manivelie (film) začeti filmati
faire le tour de quelque chose obiti kaj, iti okrog, okoli česa; prepotovati, prevoziti
faire le tour de la situation pregledati položaj
faire un tour d'horizon dobiti splošen, celoten pregled (tudi figuré), orientirati se
faire un (petit) tour au bois iti na kratek sprehod v gozd
faire le tour de France prepotovati Francijo
fermer une porte à double tour dvakrat zakleniti vrata (zavrteti ključ v vratih)
il s'invite plus souvent qu'à son tour pusti se povabiti češče, kor je na vrsti (kot bi bilo primerno)
le tour est joué končano je
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
cela vous jouera des tours to vam bo škodilo
je riais et pleurais tour à tour eno za drugim sem se smejal in jokal

traj|en (-na, -no)

1. dauerhaft, von Dauer; Dauer- (dražljaj der Dauerreiz, gozd der Dauerwald, lesk der Dauerglanz, lom der Dauerbruch, magnet der Dauermagnet, učinek die Dauerwirkung, nalog der Dauerauftrag, klobasa die Dauerwurst, moč die Dauerleistung, naselitev die Dauersiedlung, natega der Dauerzug, oblika die Dauerform, obremenitev die Dauerleistung, poškodba die Dauerschädigung, rešitev die Dauerregelung, spora die Dauerspore, ozdravljenje die Dauerheilung, pecivo die Dauerbackware, tkivo das Dauergewebe)

2. (trajen) permanent; (nenehen) fortwährend; dež, mraz ipd.: anhaltend, andauernd

3. (ki ostane) bleibend; učinek: nachhaltig

4. (obstojen) haltbar, beständig, von Bestand; alterungsbeständig, tehnika -echt (na svetlobi lichtecht)
biti trajen Bestand haben/von Bestand sein, (ne pokvariti se) sich halten

5. rastlinstvo, botanika ausdauernd, perennierend