Franja

spoštovanje samostalnik
1. (pozitivno mnenje) ▸ tisztelet, tiszteletben tartásZ urejenostjo kažeš tudi svoj odnos in spoštovanje do drugih ljudi. ▸ Az ápoltsággal a többi ember iránti viszonyodat és tiszteletedet is kimutatod.Nemci radi ploskajo in izkazujejo spoštovanje glasbenikom. ▸ A németek szeretnek tapsolni és kifejezni tiszteletüket a zenészek iránt.
Vsi trije tekmeci so izjemno kvalitetni in vredni spoštovanja. ▸ Mindhárom ellenfél kivételesen jó és tiszteletre méltó.

2. (izpolnjevanje; upoštevanje) ▸ tiszteletben tartás, betartásV harmoniji z vnukom je mogoče živeti le ob popolnem upoštevanju in spoštovanju zasebnosti obeh. ▸ Az unokával csak mindkét fél magánéletének a teljes körű figyelembevétele és tiszteletben tartása mellett lehet harmóniában élni.Veleposlanica je opozorila tudi na potrebo po spoštovanju meddržavnih pogodb, ki ščitijo manjšino. ▸ A nagykövetasszony figyelmeztetett a kisebbségeket védelmező államközi megállapodások tiszteletben tartásának szükségességére is.

spoštovati glagol
1. (ceniti) ▸ tisztel, megbecsül, felnéz vkireLjudje ga spoštujejo, ker je pošten. ▸ Az emberek tisztelik, mert becsületes.
Vedno spoštuje svoje občinstvo in zanj ustvarja. ▸ Mindig tiszteli a nézőközönségét, és számukra alkot.

2. (upoštevati) ▸ tiszteletben tart, betartPri delu spoštujemo zakon o varovanju osebnih podatkov. ▸ A munka során betartjuk a személyes adatok védelméről szóló törvényt.To so hišna pravila in treba jih je strogo spoštovati. ▸ Ez a házirend, és szigorúan be kell tartani.Okusi so različni, kar je treba spoštovati. ▸ Az ízlések különböznek, amit tiszteletben kell tartani.

spoštováti to respect; to esteem; to honour; to be respectful (to); to estimate; to look up to someone

globoko spoštováti to revere
visoko spoštováti to hold in high esteem

src|e³ [é] srednji spol (srca, srci, srca) figurativno das Herz, das Gemüt; das Innerste (Innerstes); (duša) die Seele
nagovor: srce zlato mein Süßer, meine Süße
čisto srce ein reines Herz
človeško srce das Menschenherz
dekliško srce Mädchenherz
materino srce Mutterherz
mehko srce ein Butterherz, ein weiches Herz
mehkega srca weichherzig
mrzlo srce die Herzenskälte
očetovsko srce Vaterherz
toplo srce die Herzenswärme
trdo srce ein hartes Herz
trdega srca hartherzig
Srce Jezusovo das Herz Jesu
praznik Srca Jezusovega das Herz-Jesu-Fest
srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck
glas srca die Stimme des Herzens
globine srca der Herzensgrund
na dnu srca tief im Herzen, im tiefsten Herzen, in der Tiefe des Herzens
smiliti se v dno srca komu (jemandem) in der Seele leidtun
v globini srca tief im Innersten, tief im Herzen
kraljica srca die Herzenskönigin
skrivnost srca das Herzensgeheimnis
zadeva srca die Herzensangelegenheit
osvajalec ženskih src der Herzensbrecher
ne imeti srca, da bi … es nicht übers Herz bringen …
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
olajšati si srce sich (etwas) von der Leber reden, sich den Kummer vom Herzen reden, (jemandem) sein Herz ausschütten
srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
poslušati srce der Stimme des Herzens folgen
težiti srce komu (jemandem) (schwer) auf der Seele liegen
trgati srce komu (jemandem) das Herz zerreißen
zlomiti srce das Herz brechen

brez srca herzlos
biti brez srca herzlos sein, kein Herz im Leibe haben

do srca bis zum Herzen, zum Herzen
iti do srca zum Herzen gehen, ans Herz greifen

iz srca aus dem Herzen
govoriti iz srca aus der Seele sprechen
iz vsega srca vom ganzen Herzen, aus vollem Herzen, aus ganzer Seele

k srcu zum Herzen
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen
ne jemati si k srcu sich nicht aus (etwas) machen
prirasel k srcu [liebgeworden] lieb geworden
vzeti si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen, svarila, nasvete: beherzigen

na srce aufs Herz, auf das Herz
roko na srce Hand aufs Herz
položiti na srce komu kaj (jemandem etwas) ans Herz legen, [nahelegen] nahe legen

na srcu auf dem Herzen
ležati na srcu komu auf dem Herzen haben (jemand hat etwas auf dem Herzen)
na jeziku med, v srcu led Galle im Herzen, Honig im Mund

od srca vom Herzen; herzlich, innig, innigst, von Herzen, aus tiefster Seele
od srca dober seelengut
od srca rad herzensgerne
od srca vesel herzensfroh, seelenfroh
od srca pričakovan hochwillkommen
kamen se odvali od srca ein Stein fällt (jemandem) vom Herzen
ogromen kamen se odvali od srca eine Bergeslast fällt vom Herzen

pod srcem unter dem Herzen
nositi otroka pod srcem ein Kind unter dem Herzen tragen, ein Kind im [Schoße] Schoße tragen

pri srcu am Herzen
biti pri srcu (jemandem) ans Herz gewachsen sein, (jemandem) am Herzen liegen
tak, da kar pri srcu stiska herzbeklemmend
tesno mi je pri srcu mir ist bang

s srcem mit dem Herzen
s težkim srcem schweren Herzens
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig, fröhlich
z vsem srcem mit ganzer Seele
veseliti se z vsem srcem herzensfroh sein

v srce ins Herz, in das Herz
v srce segajoč herzergreifend, [mitleiderregend] Mitleid erregend
zadeti globoko v srce tief im Herzen treffen, in die Seele schneiden

v srcu im Herzen, im Innersten
globoko v srcu tief im Inneren, im tiefsten Herzen

steep² [sti:p]

1. samostalnik
namakanje; potapljanje; tekočina za namakanje; močilo; močenje (konoplje, lanu); kar se namaka; posoda za namakanje

in steep v namakanju, namočen

2. prehodni glagol
namakati, močiti, omehčati z namakanjem; prepojiti, prežeti (in z)
potopiti, pogrezniti

steeped in crime ki je zabredel v zločin
steeped with Latin natrpan z latinščino
to be steeped in biti zatopljen v; globoko pasti v
to steep one's hands in blood figurativno močiti si, omadeževati si roke s krvjo
to steep o.s. figurativno zatopiti se (in v)
to steep in sleep pogrezniti se v spanje

sting^*2 [stiŋ]

1. prehodni glagol
zbosti, pičiti, ugrizniti; (za)peči, (za)boleti; zadeti v živo, (globoko) raniti, užaliti, mučiti; gristi (vest); spodbosti
sleng preveč zahtevati, ogoljufati, oslepariti, oškodovati

2. neprehodni glagol
imeti želo; pičiti; boleti, peči, žgati

my hand stings roka me peče, boli
the insult stung him žalitev ga je globoko ranila
the blow stung me udarec me je zabolel
pepper stings one's tongue poper žge na jeziku
he was stung for a fiver sleng osleparili so ga za pet funtov
he is stung with remorse vest (kesanje) ga peče
it stung me to the heart do srca me je zabolelo
to sting to the quick zadeti v živo
to sting into rage do besnosti razdražiti
a wasp stung him osa ga je pičila

strappare

A) v. tr. (pres. strappo)

1. trgati; ruvati, izkoreniniti, izpuliti (tudi pren.):
strappare un dente izpuliti zob
strappare le erbacce puliti plevel

2. (s silo) iztrgati

3. raztrgati, razparati (tudi pren.):
strappare il cuore parati srce, globoko ganiti

4. pren. izsiliti; zvabiti; doseči, dosegati:
strappare gli applausi doseči velik uspeh
strappare le lacrime zvabiti solze, globoko ganiti
strappare una promessa izsiliti obljubo
strappare la vita pog. treti revščino

B) ➞ strapparsi v. rifl. (pres. mi strappo) raztrgati se, razparati se

stringere^*

A) v. tr. (pres. stringo)

1. stisniti, stiskati:
stringere il cuore pren. stisniti pri srcu, globoko ganiti
stringere i denti stisniti zobe (tudi pren.);
stringere i freni pren. zategniti vajeti
stringere la mano a qcn. stisniti komu roko
stringere qcn. al petto stisniti koga k prsim

2. knjižno vihteti (meč)

3. pritisniti, pritiskati ob; obsedati:
stringere una città d'assedio oblegati mesto
stringere qcn. al muro pritisniti koga ob zid

4. skleniti, sklepati:
stringere amicizia con qcn. spoprijateljiti se s kom
stringere un patto skleniti dogovor

5. tiščati (čevlji)

6. med. zapreti, zapirati (blato)

7. krajšati, zožiti (obleko)

8. ekst. omejiti:
stringere il credito omejevati kredite

9. pren. povzeti, povzemati:
stringere un discorso povzeti
stringi, stringi non si è concluso niente na koncu skratka ni bilo nič opravljeno

10. pren. (accelerare) pospešiti, pospeševati (delo, tempo):
stringere il passo pospešiti korak; glasba
stringere il tempo pohiteti, pospešiti tempo

B) v. intr.

1. (urgere) pritisniti, pritiskati:
il tempo stringe čas pritiska

2. šport
stringere al centro, a rete prenesti, podati žogo v središče, pred mrežo

C) ➞ stringersi v. rifl. (pres. mi stringo)

1. stisniti, stiskati se k:
stringersi addosso a qcn. planiti na koga

2.
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni

study¹ [stʌ́di] samostalnik
(često množina) študij, študiranje, učenje; skrbno proučevanje; marljivost, vnema, trud, mar
gledališče učenje vloge; kar je vredno proučevanja, predmet proučevanja; znanstveno proučevanje ali raziskovanje (in, of česa)
veja znanosti, polje znanstvenega proučevanja; (umetnost) studija, skica, model
glasba etuda; študijska ali delovna soba
gledališče, sleng kdor se uči vlogo

study of languages študij (učenje) jezikov
to be a good (a slow) study gledališče, sleng igralec, ki se z lahkoto (s težavo) nauči svojo vlogo
to be in a brown study figurativno biti globoko zatopljen (izgubljen) v svoje misli
his study is to do right on si prizadeva napraviti, kar je prav
to make a study of s.th. skrbno kaj študirati ali opazovati
I made it my study to satisfy him prizadeval sem si, da bi mu ugodil (ustregel njegovim željam)

sunken [sʌ́ŋkən]

1. zastarelo pretekli deležnik od to sink

2. pridevnik
potopljen; upadel, udrt

a sunken battery vojska vkopana baterija
sunken cheeks udrta lica
sunken eyes udrte oči
a sunken face upadel, udrt obraz
sunken in oblivion pozabljen
sunken in reflections globoko zamišljen
sunken rock podvodna skala (greben, čer)
a sunken ship potopljena ladja

suspīrātus -ūs, m (suspīrāre) globok dih (dihljaj, vzdih), dušek: quem nemo … aspicere sine suspiratu (po novejših izdajah sine suspiritu) posset Ci. ep., suspiratibus haustis … dixit O. globoko zasopša (sopnivša, sopeča).

swimming [swímiŋ]

1. samostalnik
plavanje
figurativno občutek omotice

swimming of the head vrtoglavica
to have a swimming in one's head imeti vrtoglavico

2. pridevnik
plavalen, plavajoč; preplavljen; ves moker
figurativno vrtoglav
figurativno lahek, gladek, uspešen; solzen

swimming eyes zasolzene, solzne oči
swimming instructor plavalni učitelj
swimming belt plavalni pas (za učenje plavanja)
swimming bladder = swim bladder
swimming hole globoko mesto za plavanje (v potoku)
swimming suit plavalna, kopalna obleka
swimming pool plavalni bazen, kopališče

Taleinschnitt, der, tiefer Taleinschnitt globoko zarezana dolina

Tasche, die, (-, -n) auf Kleidern aufgesetzt: žep (angeschnittene všit, aufgesetzte našit); (Handtasche usw.) torbica, (Schultasche usw.) torba; Kochkunst: žepek; etwas wie seine eigene Tasche kennen poznati kot svoj lastni žep; die Taschen leeren izprazniti žepe; (sich) die Taschen füllen napolniti si žepe;
auf: auf der Tasche liegen zajedati koga, živeti na čigav račun; die Hand auf der Tasche haben zelo paziti na denar, biti skop;
aus: aus seiner eigenen Tasche bezahlen plačati iz lastnega žepa;
in: in der Tasche haben einen Vertrag: imeti v žepu, einen Menschen: figurativ imeti v oblasti; in die Tasche stecken etwas vtakniti v lastni žep; jemanden figurativ prekositi, prekašati (koga); in seine eigene Tasche arbeiten delati za lastni dobiček; in (seine, meine ...) Tasche wandern/fließen iti v (njegov, moj) žep; tief in die Tasche greifen globoko poseči v žep

teme samostalnik
1. (del glave) ▸ fejtető, tetőŽe dalj časa opažam večje izpadanje las, predvsem na temenu. ▸ Már régóta nagyobb hajhullást észlelek, különösen a fejtetőmön.

2. geometrija (točka) ▸ csúcsZapiši koordinati temena in enačbo simetrijske osi pripadajoče parabole. ▸ Írd le a csúcs koordinátáinak és a hozzájuk tartozó parabola szimmetriatengelyének egyenletét.
Presečišče simetrijske osi in parabole je teme parabole. ▸ A szimmetriatengely és a parabola metszéspontja a parabola csúcsa.

3. (o zaobljenem delu) ▸ csúcs, tetőTežje stroje za utrjevanje smemo uporabiti šele 1 m nad temenom cevi. ▸ A nehezebb tömörítőgépeket csak a cső teteje felett 1 m-rel szabad használni.
Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. ▸ A mély gépi szántás és a sírhely fekvése a dombtetőn ismét ráirányította a figyelmet az őskori alapra.

tief globok; Temperatur: nizek; Geheimnis, Winter: velik; Not, Schmerz, Einsamkeit: hud; Farbe: temen; tiefer Boden globoka tla; tiefer Schlaf globok spanec; Adverb globoko; (in niedriger Lage) nizko; bedauern, erschrecken: zelo, močno; tief sinken globoko/nizko pasti; tief gefallen sein nizko pasti; tief in globoko v; tief in der Nacht/in Afrika sredi noči/Afrike; tief im Herzen/im tiefsten Herzen na dnu srca; im tiefen Winter sredi zime; tief in die Tasche greifen globoko (po)seči v žep; tief ins Glas gucken globoko pogledati v kozarec; tief in Schulden sein biti visoko zadolžen; tief in der Kreide sein biti globoko v kredi (visoko zadolžen); jemanden tief im Herzen treffen zadeti (koga) globoko v srce; bis tief in den Herbst: do pozne (jeseni); im tiefsten Frieden sredi najglobjega miru; aus tiefster Seele od srca

tíh still, noiseless, silent; (miren) quiet, tranquil; (utišan) hushed; (nem) silent, mute, dumb; (redkobeseden) (a man) of few words, taciturn

Tihi ocean the Pacific (Ocean)
tíha bolečina silent grief
s tíhim glasom in a low voice, in a subdued tone
tího družabništvo sleeping (ZDA silent) partnership
tíhi družabnik sleeping (ZDA silent) partner
tíha maša religija low mass
tíha molitev silent prayer
tíha poroka quiet wedding
tíha sezona dull (ali dead) season
tíh sporazum tacit agreement
tíhe (skrite) rezerve passive reserve, hidden assets pl
tího upanje secret hope (ali hopes pl)
prosimo za tího sožalje! we request your silent sympathy!
tíh kot miš as quiet as a mouse
na tíhem si misliti to think to oneself
na tíhem si svoje misliti to keep one's own counsel (o čem about something)
tíha voda calm (ali smooth) water
tíha voda globoko dere (bregove podira) still waters run deep

tíh tranquille, calme, paisible, silencieux, taciturne

tihi družabnik commanditaire moški spol
tiha družba société ženski spol tacite, (société en) commandite ženski spol
tiha bolečina douleur ženski spol muette (ali sourde)
tiha jeza colère ženski spol rentrée
tiha ljubezen amour moški spol secret
tiha maša messe ženski spol basse
tiha molitev (religija) oraison ženski spol mentale, (duhovnika) secrète ženski spol
tiha noč nuit ženski spol tranquille (ali paisible, silencieuse)
Tihi ocean océan Pacifique
tihi petek Vendredi saint
tihi teden semaine sainte
tihi sporazum accord moški spol tacite
tiha sreča bonheur moški spol paisible
tiho upanje espoir moški spol secret
tiha voda eau ženski spol dormante (ali stagnante)
tiho! silence!, la paix!, chut!
tiho o tem! silence là-dessus!, n'en parlons pas!, familiarno motus!
tiho biti se taire, garder le silence, se tenir coi
tiho govoriti parler bas
na tihem en son for intérieur, secrètement, en sourdine
tiha voda globoko dere il n'est pire eau que l'eau qui dort

tíh silencioso; sin ruido ; (molčeč) taciturno; callado ; (nem) mudo ; (bolečina) sordo

tihi družabnik socio m comandatario
tiha maša misa f rezada
tiha molitev (rel) oración f mental
tiha noč noche f tranquila, noche de paz
Tihi ocean (océano m) Pacífico m
tih sporazum acuerdo m tácito
tiha voda agua f mansa, agua estancada
tiho govoriti hablar bajo, hablar quedo
tih se zadržati estar quietecito
tiho! ¡silencio!, ¡chitón!, ¡pst!
bodi tiho! fam ¡cállate la boca!, (otroku) ¡estáte quieto!
tiho o tem! ¡no hablemos de ello!, ¡tendamos un velo!
tiho je kot v grobu no se oye (ni) una mosca
tiha voda globoko dere Dios nos libre del agua mansa

tocar [c/qu] dotakniti se, o-, po-tipati; ganiti; glasba igrati (na glasbilo); biti (ura); razžaliti; pokusiti (jed); okužiti (z); omeniti; domače (na)tepsti; zvoniti; tikati se (koga); pripasti

la caja, el tambor bobnati
tocar la campana zvoniti (z zvonom)
tocar de cerca (fig) biti vešč (v stroki, poslih)
tocar las consecuencias čutiti posledice
tocar (la) generala k orožju trobiti ali bobnati
tocar ligeramente rahlo se dotakniti, oplaziti; potipati
tocar el piano igrati na klavir
tocar todos los resortes vse sile napeti
tocar la trompa trobentati
le toca la mitad pripada mu polovica
eso me toca muy de cerca to se me zelo tiče
¡eso le toca a V.! to meri (leti) na Vas!
se lo tocaré (gl) zaigral Vam bom to
¿cuándo nos toca (la vez)? kdaj smo na vrsti?
ahora me toca a mí zdaj sem jaz na vrsti
me ha tocado el gordo (fig) zadel sem glavni dobitek
¡toca esos cinco! ¡tócala! udari (v roko)! naj velja!
¡toquemos! velja! udarimo v roke!
no tocamos este artículo tega artikla nimamo na zalogi
tocar a fuego zvoniti ob požaru
tocar a gloria pritrkavati na velikonočno soboto
tocar a misa zvoniti k maši
tocar a muerto mrliču zvoniti
tocar a su término (ali fin) h kraju iti, konče(va)ti se
a ti te toca obedecer ti moraš ubogati
en cuanto toca a mí kar se mene tiče
tocar en el corazón globoko ganiti, do srca iti
el buque no toca en este puerto ladja ne pristaja v tem pristanišču
tocarse dotikati se, trčiti; mejiti
tocárselas popihati jo, zbežati
los extremos se tocan skrajnosti se dotikajo