-
ὀξυ-κώκῡτος 2 (κωκύω) poet. zelo (glasno) objokovan.
-
ὀξύς 3 (gl. ἀκαχμένος) 1. oster, šilast, koničast ξίφος, δόρυ, λίθος bodeč; strm κορυφή. 2. o bolečini: boleč, skeleč, bridek ἄχος, ὀδύναι, μελεδῶναι. 3. o glasu: jasen, glasen, zveneč φθόγγος, κωκύματα, ἀυτή. 4. o svetlobi: svetel, bliščeč αὐγή. 5. o okusu: kisel, grenek, rezek, trpek οἶνος. 6. θυμός: nagel, jezen, uren, hiter, silen, strasten, živahen, predrzen, bistroumen ἐπινοῆσαι. – adv. ὀξύ, ὀξέα, ὀξέως ostro, bistro, natančno δέρκομαι, ὁράω, glasno βοάω, hitro, strastno, iznenada, bistroumno.
-
ὀξύ-τονος 2 (τείνω) zelo napet; glasno šumeč (bučeč) πνεύματα; glasen, jasen, presunljiv γόος, ᾠδαί.
-
ὄρθιος 3 in 2 (ὀρθός) 1. navkreber ali v breg, strm ὁδός, pokoncu postavljen, pokoncu stoječ, navpičen γέρρα; ὥστε πάντας ὀρθίας στῆσαι τριχάς tako da so vsem stopili lasje pokoncu; τὸ ὄρθιον breg, strm vrh, pobočje, πρὸς ὄρθιον εἶμι (ἄγω) grem (peljem) navkreber, v breg, κατὰ τοῦ ὄρθίου strmo navzdol. 2. (ki gre) naravnost, τὰ ὄρθια τὰ ἐς τὴν μεσόγαιαν φέροντα ravna črta v sredino dežele. 3. o glasu: visok, tenek, glasen, čist νόμος, κηρύγματα, κωκύματα. – adv. ὄρθια glasno ἤυσε. 4. v vojaškem govoru; ὄρθιοι λόχοι podolgaste napadalne stotnije, v katerih sta stala 2 moža drug poleg drugega in 50 mož drug za drugim ali 4 možje drug poleg drugega in 25 mož drug za drugim, προσβάλλω ὀρθίοις λόχοις napadem s podolgastimi stotnijami, λόχους ὀρθίους ποιῶ, ἄγω(oppos. φάλαγξ bojni red s širokim čelom).
-
πολυ-ηχής 2 (ἠχέω) ep. zvočen, zvonek, šumen, bučen, glasno odmevajoč.
-
πολύ-φλοισβος 2 ep. glasno bobneč, močno šumeč.
-
προ-αγορεύω [fut. προερῶ, aor. προεῖπον, pf. προείρηκα, pass. pf. προ-είρημαι, aor. προὐρρήθην] 1. a) naprej povem, prorokujem; b) naprej napovem, sporočim, naznanim, naročim, pripovedujem; poprej odredim, ukrenem, določim, svetujem, opisujem. 2. govorim pred kom (glasno), javno govorim, razglašam, slovesno oznanim, dam razglasiti, javno ukazujem, ὑπὸ κήρυκος πόλεμον napovedujem, ξεινίην τινί imenujem koga gostoljuba; z nikalnico: prepovedujem.
-
προ-βοάω ep. poet. glasno kličem, kričim.
-
προ-εννέπω, προὐννέπω 1. prej povem. 2. javno povem, glasno zapovedujem, χαίρειν pozdravljam.
-
προ-κλαίω ion. poet. 1. trans. naprej objokujem τινά. 2. intr. glasno tarnam ali tožim.
-
προσ-βοάομαι med. ion. [aor. προσεβώσατο] (glasno) kličem k sebi τινά.
-
ῥόθιος 2, fem. ῥοθιάς ep. šumeč, kipeč, peneč se, τὸ ῥόθιον 1. kipenje (šumenje) valov. 2. glasno udarjanje z vesli.
-
ὑλακό-μωρος 2 ep. glasno ali rad lajajoč.
-
ὑπο-κηρύσσομαι med., at. -ττομαι dajem javno razglasiti, ἐμαυτὸν εἰς πάντας glasno se hvalim ali poveličujem.
-
ὑψ-ηχής 2 (ἠχέω) ki glasno rezgeta ἵππος.
-
φωνέω [aor. ep. φώνησα] 1. intr. (o)glasim se, (za)donim, govorim, kličem, μέγα glasno govorim, ὄπα povzdignem glas, kričim; zakikirikam, zapojem NT; z acc. c. inf.: velim, zapovem. 2. trans. pokličem, nagovorim, imenujem, povabim τινά, govorim, εὔφημα φώνει = εὐφήμει.