Franja

nàkititi -īm
I.
1. okrasiti: djevojka mu nakitila šešir cvijećem
2. nališpati, nakititi: nakititi djevojku, nevjestu
3. z izbranimi besedami povedati, napisati: nakititi molbu, izvještaj
4. nabrati kito cvetja: hajde u dulbaštu, pa nakiti kitu cvijeća
5. ekspr. po svoje zaviti, zaviti v lepe besede: kmet je nakitio svoj referat načelniku
6. ekspr. opiti: nakititi koga vinom
7. pesn. nakititi knjigu napisati pismo
II. nakititi se
1. okrasiti se
2. nališpati se, nakititi se
3. ekspr. nasrkati se ga, napiti se: tako nakićen dode pred gospodina

nàkljukati -ām
I.
1. napitati, nakrmiti: nakljukati gusku, ćurana, dijete
2. natrcati, nabasati: budelar mu je nakljukan banknotama
3. mehanično naučiti: nakljukati dake
II. nakljukati se ekspr.
1. najesti se, nakrmiti se
2. naguliti se: nakljukati se lekciju
3. nasekati se ga, opiti se: nakljukati se graševine, rizlinga

nàkōnjče -eta s, nákōnjče -eta s etn. nakolenčič, deček, ki ga nevesti v novem domu dajo na kolena, v naročje ali ji ga posadijo na konja, ko jo peljejo na novi dom

nakrásiti nàkrāsīm
1. okrasiti: nakrasiti ruke prstenjem
2. nakrasiti oči nagledati se lepote
3. ekspr. nasekati se ga, nakresati se ga, napiti se: kad se momci nakrasiše vina, odoše sanka boraviti

nalízati se nàlīžēm se
1. nalizati se: pas se nalizao krvi
2. ekspr. nalizati se ga, nasrkati se ga, napiti se

nasvírati se nàsvīrām se
1. naigrati se, nagosti se
2. ekspr. nasekati se ga, opiti se

nàžvēglati se -ām se ekspr. nažehtati se ga, opiti se

nepomènīk -íka m
1. med., vet. antraks, vranični prisad
2. med. skorbut
3. ekspr. nekdo, ki ga z imenom ni dobro imenovati

nespomènica ž ekspr. sovražno bitje, ki ga ni dobro po imenu klicati, kača, čarovnica

nipper² [nípe] samostalnik
požirček; kdor ga srka, pijanček

nōminābilis -e (nōmināre) ki ga je mogoče imenovati: Amm.

numerābilis -e (numerāre)

1. števen, ki ga je mogoče (pre)šteti: Arn., calculus O.

2. lahko (pre)števen, ki ga je še mogoče prešteti = maloštevilen, majhen, neštevilen: populus H.; adv. numerābiliter: Aug.

obìljēžje s (ijek.), obèlēžje s (ek.)
1. znamenje: jezik je vanjsko obilježje, spoljno obeležje narodnosti
2. oznaka, označba: bitna -a Andriceva književnog rada
3. značaj, karakter: tendencije nekih umjetnika su tek moralnog -a
4. etn. darilo, ki ga snubec da nevesti
5. spominek, predmet, ki nam rabi kot spomin na kaj, kot dokaz za kaj

òblazak -ska m
1. gl. obilazak
2. obisk: doći na oblazak pobratimu
3. darilo, ki ga gost prinese gostitelju

òblaznica ž kozarec pijače, ki ga damo gostu za okrepčulo: dati gostu oblaznicu

ȍblūk m
1. torilo za sir
2. svitek, ki ga nosi dekle na glavi, ko je snubitev dogovorjena

obstrūdulentus 3 (obstrūdere) ki ga je mogoče pogoltniti (požreti): obstrudulenti da aliquid, quo pectam sedens Tit. fr.

odmáijati òdmāljām
1. moliti za odvrnitev zla: odmaijati zlo
2. moliti za koga, da bi ga bog obvaroval hudega: odmaijati koga

oklépati se òklēpām se ekspr. opiti se, nasekati se ga

oljóljati se òljōljām se ekspr. nažehtati se ga, nasekati se ga: dugo se zadržao u gostioni, pa se dobro oljoljao