Franja

irrītābilis -e (irrītāre)

1. razdražljiv, občutljiv, piker: animus Ci., genus vatum H., suopte ingenio irritabilis et asperrimus Amm.

2. dražljiv, mikaven: forma Lact.

item, adv. (ita; prim. idem)

1. prav tako, tudi, istotako, takisto: hunc meum esse dico! et ego item aio esse meum Pl.; glag. predik., ki je samoumeven, se izpusti in item pomeni, da spada glag. tudi k drugemu pojmu: adsunt Ferentani, Marrucini item Ci., ab Aeschylo pateram abstulit, a Thrasone item patellam Ci., auxerat meam quidem spem, credo item vestram Ci., litterae mittuntur isti a patre vehementes, ab amicis item Ci., ipse cum telo esse, item alios iubere S.; negativno: hoc in Libera servant, in Libero non item Ci.; predik. je subst.: Romulus augur cum fratre item augure Ci. ali adj.: cur Tauromenitanis item foederatis navem imperasti? Ci., spectaculum uni Crasso iucundum, ceteris non item Ci.

2. (v primerjavah) prav tako, enako, na enak način: fecisti item, ut praedones solent Ci., his praetores item ut ceteris imperarant Ci., proinde heri ut sint, ipse (servus) item sit Pl., ut enim de sensibus hesterno sermone vidistis, item faciunt de reliquis Ci., ut ipsi concedi non oporteret, si … , sic item nos esse iniquos, quod … C., item, ut … , sic Ci., sic ut … , item ali ut … , sic item Ci., item … quemadmodum Ci. idr., item … quasi, quasi … item Pl., prognatum patre eodem, quo ego sum, formā, aetate item, quā ego sum Pl.; occ. in prav tako, in tudi; s conj.: ex senatus consulto itemque ex lege Terentiā oportuit Ci., vir beneficiis adfectus itemque ornamentis praeditus Ci., a consulibus designatis itemque a ceteris, qui provincias obtinent Ci., solis defectiones itemque lunae praedicuntur in multos annos Ci., in eo itinere persuadet Castico, ut regnum … , itemque Dumnorigi Aeduo, ut idem conaretur, persuadet C., me et mihi et item rei publicae reliquos visos reddidit Ci., hanc me iussit suo gnato dare epistulam et item hanc alteram suo amico Pl.; brez conj.: praesidium equitum atque peditum, item funditorum S., unus Epirotes, Pyrrhus … : unus item Siculus, Dionysius prior N.

3. (označuje kakovost) te vrste.

iūdiciālis -e (iūdicium)

1. soden, sodni, na sodišču običajen: ea remota a iudiciali consuetudine locutus sum Ci., causa Ci., genus dicendi Ci., annus Ci. (leto, ko je Pompej izdal zakon de ambitu, v katerem je bilo več splošnih določil o uredbi sodišč), laudatio Suet. spričevalo, ki ga dobi toženec pred sodiščem.

2. sodniški, uraden: quaestio, forma, sententia Icti., carpentum Amm. voz, ki ga je dajala država visokim uradnikom na razpolago za službeno potovanje. Adv. iūdiciāliter: Iulianus ap. Aug.

jajčast pridevnik
(o obliki) ▸ tojásdadVrata so se počasi odprla, ven je pogledala jajčasta glava. ▸ Az ajtó lassan kinyílt, majd egy tojásdad fej nézett ki.

jáma (-e) f

1. fossa, buca:
cesta je polna jam la strada è piena di buche

2. grotta, caverna:
kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
geogr. Postojnska jama grotta di Postumia

3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
apnena jama calcinaio
gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
kompostna jama fossa per la composta
lužilna jama vasca di lisciviatura
parilna jama vasca di vaporizzazione
sušilna jama vasca di essicazione

4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
jama za sneg neviera

5. (grob) fossa, tomba:
izkopati jamo scavare la tomba
spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba

6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
jama hudodelstev focolaio del crimine

7. lov. tana (del tasso, della volpe)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
grad. gradbena jama scavo di fondazione
ledena jama caverna ghiacciata
livna jama forma (fossa) da fonderia
avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
suha jama caverna asciutta
vodna jama caverna con corsi d'acqua
volčja jama trappola per lupi
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto

jármski (-a -o) adj. di giogo, a giogo:
jarmska oblika forma di giogo
jarmska žaga sega (per tronchi); sega a mano

jasnina samostalnik
1. (o nebu ali ozračju) približek prevedka ▸ kékségEno uro smo uživali na soncu in v popolni jasnini. ▸ kontrastivno zanimivo Egy órán át élveztük a napot és a teljesen felhőtlen égboltot.

2. (jasna izoblikovanost) ▸ tisztaság, tisztánlátásObilo jasnine v presoji vam želim! ▸ Tisztánlátást kívánok az elbírálás során!

kič samostalnik
1. lahko izraža neodobravanje (cenen izdelek) ▸ giccsNa bazarju dobiš vse od kiča do lepih ročno izdelanih spominkov. ▸ A bazárban a giccstől a szép kézműves emléktárgyakig minden kapható.
Spominki, povezani s svetovnim prvenstvom v nogometu, so prava parada kiča na eni strani in zelo dragih izdelkov na drugi strani. ▸ A labdarúgó-világbajnoksággal kapcsolatos emkléktárgyak egyrészt igazi giccsparádét jelentenek, vagy pedig nagyon drága termékek sokaságát.
Ne maram kiča, se pravi neestetskih stvari, narejenih iz cenenih materialov ... ▸ Nem szeretem a giccset, szóval a nem esztétikus, olcsó anyagokból készült dolgokat...
Razni viteški portreti, ceneni kič, ki je bil všeč cesarju, niso mogli pregnati močnega slikarstva impresionistov. ▸ A különböző lovagi portrék, az olcsó, császárnak tetsző giccs nem tudta kiszorítani az impresszionisták erős festészetét.

2. lahko izraža neodobravanje (o izumetničenosti nečesa) ▸ giccsVedno sva imeli radi estetiko kiča, prenasičenost s podobami. ▸ Mindig is szerettük a giccs esztétikáját, a képekkel való túltelítettséget.
Njen okus ima dve skrajnosti – minimalizem oziroma zelo očiščena oblika ali pa popoln kič. ▸ Az ízlésének két véglete van – a minimalizmus, illetve a nagyon letisztult forma vagy a tiszta giccs.
Bahavih ameriških filmov, ki mejijo na kič, ne maram. ▸ A giccsel határos, harsány amerikai filmeket nem szeretem.
Kadar je na Blegošu lepo vreme, okolica postane tako lepa, da skoraj meji na kič. ▸ Amikor Blegošban szép az idő, a táj úgy megszépül, hogy az már szinte a giccsel határos.
Čudovit film, čudoviti igralci, ki so vse prizore odigrali iz srca, realno, brez pretiravanja, brez kiča in olepšav. ▸ Csodálatos film, csodálatos színészek, akik minden jelenetet szívvel, életszerűen játszanak el – giccs és szépítés nélkül.
Dekorativna umetnost, most med visoko umetnostjo in cenenim kičem, je v pol stoletja pri nas skoraj popolnoma izginila. ▸ A magas művészet és az olcsó giccs között hidat képező dekoratív művészet fél évszázadon belük szinte teljesen eltűnt nálunk.
Kritika je dolgo odklanjala Puccinijeva dela ter mu celo očitala, da piše sentimentalen kič. ▸ A kritikusok sokáig elutasították Puccini műveit, és még azt is felrótták neki, hogy érzelgős giccseket ír.
Ta rešitev je še posebej priporočljiva za manj zmogljive računalnike in vse tiste, ki ne marajo softverskega kiča. ▸ kontrastivno zanimivo Ez a megoldás különösen ajánlott a kisebb teljesítményű számítógépekre, továbbá mindazoknak, akik nem szeretik a giccses szoftvereket.

koló (-ésa) n

1. ruota:
gumijasto, leseno kolo ruota di gomma, di legno
rezervno kolo ruota di scorta
sprednje, zadnje kolo ruota anteriore, posteriore
kolo avtomobila la ruota dell'automobile
mlinsko kolo macina
transmisijsko kolo ruota di trasmissione

2. bicicletta, pog. bici; šalj. velocipede:
dirkalno kolo bicicletta da corsa
žensko kolo bicicletta da donna
pog. motorno kolo motocicletta, motore

3. pren. corso:
kolo zgodovine il corso della storia

4. hist. (mučilna naprava) ruota

5. nareč. (hlebec):
kolo sira forma di formaggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro
priti pod kolesa essere investito da un'automobile
kolo sreče se obrača la ruota della fortuna gira
krmilno kolo ruota del timone, ruota di comando, di manovra
lončarsko kolo tornio da vasaio
napenjalno kolo ruota tenditrice
pogonsko kolo ruota motrice
polžasto, vijačno kolo ruota elicoidale, a vite
tekalno kolo ruota portante
zavorno kolo ruota del freno
zobato kolo ruota dentata

kolobár (-ja) m

1. mat. anello

2. cerchio, circolo:
kolobar limone fetta di limone
kolobar sira forma di formaggio

3. mat. cerchio, circolo; zool. segmento

4. agr. avvicendamento, rotazione (agraria):
triletni, štiriletni kolobar avvicendamento triennale, quadriennale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pred očmi se mu delajo kolobarji si sente svenire, mancare
imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie, i calamari agli occhi
čarovniški kolobar cerchio magico
gozd. drevesni kolobar anello annuale
kolobar okoli prsne bradavice aureola
astr. Saturnov kolobar anello di Saturno

kônčen (-čna -o)

A) adj. finale, conclusivo; ultimo; definitivo; finito:
končna redakcija zakona redazione definitiva della legge
dati stvari končno obliko dare all'oggetto la forma finale
končni izdelki prodotti finiti
končni prizor scena finale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v končni konsekvenci in ultima analisi
fiz. končna hitrost velocità finale
šol. končna ocena voto conclusivo, finale
končno zaporedje serie finita
geogr. končna morena vallo morenico
knjiž. končna sodba, končni račun redde rationem
jur. končni govor arringa
šport. končni izid score
teh. končni obdelovalec rifinitore

B) kônčni (-a -o) m, f, n ultimo (della fila e sim.);
končno in neskončno il finito e l'infinito

kondenzacíjski (-a -o) adj. di, della condensazione:
megla je glavna kondenzacijska oblika vodne pare la nebbia è la principale forma di condensazione del vapore acqueo
kondenzacijska turbina turbina a vapore
kondenzacijske umetne smole materie plastiche policondensate

kondícijski (-a -o) adj. di, dell'allenamento:
kondicijski trening allenamento (per migliorare la forma)
kondicijska pripravljenost (buona) forma

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

kvadráten (-tna -o) adj.

1. quadrato, quadro:
grad. kvadratna ploščica quadrello
kvadratni list papirja quadrotta
kvadratna oblika forma quadrata
kvadratni koren radice quadrata
navt. kvadratno jadro parrocchetto
arhit. kvadratno stebrišče quadriportico

2.
kvadratni meter metro quadrato

3. muz.
kvadratna notacija notazione quadrata

lārvālis (stlat. lāruālis) -e (lārva, lāru̯a) pošasten, grozljiv, kot prikazen: f. habitus Sen. ph., forma, impetūs Ap., simulacrum Armeniae regis Amm. duh rajnega kralja.

lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.

līberālis -e, adv. līberāliter (līber)

I. svobode se tičoč, svobodnjaški, svobodnosten, svobod(nost)i primeren: causa l. Ci. pravda za svobodnjaške pravice, ego liberali illam adsero causā manu Ter. v skladu z zakonom trdim, da je svobodn(orojen)a, iudicium Q. sodba v pravdi za pravico do svobode, nuptiae Pl. med svobodn(orojen)imi ljudmi. —

II.

1. svobodnega moža, svobodnjaka vreden, dostojen, od tod imeniten, blag, mil, prijazen, blagomiseln, časten, ugleden, spoštovanja vreden, odličen, pošten, plemenit, plemenitega mišljenja, plemenitih nazorov, uglajen, vzvišen, odličen, odkrit(osrčen), svobodnega mišljenja, vrl, lep: ingenium (čud, značaj) Ter., coniugium Ter., vir Ter. blag, facies Ter., species Pl., forma virginis Pl., Ter. plemenit obraz, pulcher est et liberalis Pl. plemenite podobe, l. mens, eruditio Ci., artes ali doctrinae l. Ci. svobodne umetnosti in znanosti = ki se spodobijo svobodnorojenemu možu (pesništvo, govorništvo, glasba, jezikoslovje, zgodovina, filozofija, aritmetika, geometrija), tako tudi: urbs liberalissimis studiis adfluens Ci., liberalibus studiis praediti T. (= učenjaki, pesniki, filozofi); l. sumptūs Ci. časti in položaju pripadajoči stroški, largum et l. viaticum Ci. dostojna, iocus Corn., verba S. ap. Prisc., spes liberalioris fortunae L. dostojnejšega (ugodnejšega) življenja, liberalior victus L. spodobnejša (boljša) hrana, liberalius alimentum Cels., liberaliter servire Ter., liberaliter vivere Ci., liberaliter educati, eruditi Ci., liberaliter habere aliquem S. spodobno, neque liberalius neque benignius haberi L., liberaliter obire officia L., aliquem liberalius educare Sen. ph.

2. occ.
a) dobroten, dobrotljiv, prijazen, ljubezniv, ustrežljiv, ugodljiv, vljuden: voluntas, responsum Ci., quibus (sc. legatis) pacem atque amicitiam petentibus liberaliter respondit C., Remos cohortatus liberaliterque oratione prosecutus C., huic ille liberaliter pollicetur N., nec potui accipi … liberalius Ci. ep., liberalissime erat pollicitus tuis omnibus Ci. ep.
b) darežljiv, radodaren (naspr. avidus): largus, beneficus, liberalis Ci., liberalis ex sociorum pecunia S., in omne hominum genus liberalissimus Suet.; z gen.: laudis avidi, pecuniae (z denarjem) liberales erant S.
c) obilen, izdaten, razkošen, bogat: potio Cels., epulae T., quod erant honesto loco nati et instructi liberaliter C., liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., vivo paulo liberalius quam solebam Ci. ep. nekoliko bolj gosposko, indulgere sibi liberalius N. preveč se vdajati svojim nagnjenjem (strastem), ut ille in cibis paulo liberalius aspersus Q., ibi intemperantius amamus bonos principes, ubi liberalius malos odimus Plin. (?) pogosteje, dotem largiri liberalissime Ap.

līs, lītis, gen. pl. lītium, (stlat. stlīs) f

1. prepir(anje), prerekanje, kreg(anje), spor, nasprot(ovan)je, nesoglasje, svaja, zdraha: lites factae sunt inter eos Ter., aetatem in litibus conterere Ci., lites sedare Ci. ali litem componere V. spor(e) poravnati, zgladiti, litem lite resolvere H. sporno zadevo hoteti razsoditi z novo sporno zadevo, grammatici certant et adhuc sub iudice lis est H. zadeva še ni rešena, in litem ire O. prepirati (kregati) se, lis est cum formā magna pudicitiae O., semper habe morsus circa tua colla recentes, litibus alternis quos putet esse datos Pr., lis uxoria Sen. ph. domači prepir (s soprogo).

2. occ. pravni (sodni) spor, pravda, pravdna zadeva, sodni proces: litem sequi ali sectari Ter. hoteti, stremeti za, prizadevati si (za), contrahere lites Pl. navleči si, nakopa(va)ti si, contractas lites iudicare Ci., decemviri stlitibus iudicandis Ci. (gl. decemvirī), litem intendere alicui Ci., Don. ali litem inferre alicui Sen. ph. pravdo začeti s kom, tožbo vložiti zoper koga, inferre in aliquem litem capitis Ci. krvna pravda, litem orare Ci. pravdati se, totam litem obtinere aut amittere Ci., litem suam facere (o odvetniku) = namesto strankine zadeve zagovarjati samega sebe: Ci., (o sodniku) = krivično sodbo izreči (zaradi naklonjenosti, podkupnine idr.): Dig., o sodniku tudi = ne priti na določeni dan, zamuditi določeni dan: ad comitium vadunt, ne litem suam faciant Titius ap. Macr.; litem dare secundum aliquid Ci. (raz)sodbo izreči (izrekati), pravdo razsoditi (razsojati), litem dare secundum aliquem Val. Max. razsoditi (razsojati) komu v prid, komu v korist, litem dare contra aliquem Gell. razsoditi (razsojati) zoper koga, komu v škodo, l. privata, multitudo litium Ci., litem discernere arvis V. polje obvarovati pred pravdo, committere iudici litem Petr.

3. meton. pravdni (sporni) predmet, sporna zadeva (stvar): quibus res erat in controversia, ea vocabatur lis Varr., illud mihi quidem mirum videri solet tot homines tam ingeniosos … statuere non potuisse, utrum rem an litem dici oporteret Ci., litem aestimare (gl. aestimō) = litem taxare Sen. ph., litem perdere Pl., C., H. pravdno zadevo (in z njo pravdo) izgubiti, in suam rem litem vertere L. sporno zadevo (njivo) zase pridržati (o sodniku), interceptor alienae litis L.

livarsk|i (-a, -o) [Guß] Guss-, Gieß- (forma die [Gußform] Gussform, skupina delavcev die Gießkolonne)
livarski pesek der Formsand