Franja

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

Pallās -antis, voc. Pallā: V. (Πάλλας) Palánt

1. Pandionov sin in Minervin oče: Ci., O.

2. kralj v Arkadiji, Evandrov ded ali praded, ustanovitelj arkad(ij)skega mesta Palanteja (Pallanteum): V.

3. Evandrov sin: V.

4. neki osvobojenec cesarja Klavdija: T., Plin. iun.

5. eden od Gigantov: Cl. — Od tod adj.
a) Pallantius 3 (Παλλάντιος) Palántov, palántijski: heros O. = Evander.
b) Pallantēus 3 (Παλλαντεῖος) Palántov, palantéjski: moenia V. = italskega mesta Palantej, v katerem je stoloval Evander; subst. Pallantēum -ēī, n (Παλλαντεῖον) Palantéj, ime mesta
a) v Arkadiji: L., Iust. Fest.
b) v Italiji: V. Pallantes -ium, m Palánti, Palantéjci, preb. italskega Palanteja: Varr.; patron. Pallantias -adis, f (Παλλαντιάς) ali Pallantis -idis in -idos, f (Παλλαντίς) Palantíada, Palántida = Avrora (Zora) kot potomka Giganta Palanta: O.; meton. dan: Pallantide caesus eādem Didius O.

Panthius -iī, m Pántij, eden od petdesetih Ajgiptovih sinov: Hyg.

Paros: O., V., Mel. ali Parus: N., L. -ī, f (Πάρος) Páros, eden izmed Kikladov v Egejskem morju, Arhilohov rojstni kraj, sloveč po svojem belem marmorju, zato: marmorea O., nivea V. — Od tod adj. Parius 3 (Πάριος) pároški, pár(ij)ski: marmor O., H., Petr., lapis V. (Πάριος λίϑος) par(ij)ski (paroški) (beli) marmor, iambi H. = Arhilohovi, crimen N. ki zadeva Paros, zaradi neosvojenega Parosa; otočani Pariī -iōrum, m Párijci, Parošáni: N., L., Plin.

Parthenopaeus -ī, m (Παρϑενοπαῖος) Partenopáj, eden izmed sedmerice pred Tebami: Pac. ap. Non., V., Stat., Hyg.

pas² [pɑ] adverbe

ne ... pas, (familier) pas ne
ne ... pas non plus tudi ne
non pas res ne
pas vrai? (familier) pas? mar ne?
pas grand-chose masculin pridanič
pas du tout nikakor ne
pas libre (téléphonie, télégraphie, télévision) zasedeno
pas de chance! smola!
pas mal veliko, precéj, interjection ne slabo!
pas possible! nemogoče!
(ne ...) pas un, e niti eden, ena, noben, nobena
il n'y a pas que lui ni samo on
l'homme ne vit pas que des miracles človek ne živi samo od čudežev
ce n'est pas que l'opération lui fît peur ... ne da bi se (morda) bal operacije ...

Passiēnus -i, m Pasién, rim. priimek. Najbolj znana sta:

1. C. Sallustius Crispus Passienus Gaj Salustij Krisp Pasien, sin Lucija Rufa, konzul l. 4, sodni govornik za časa Tiberija: Q., T., Plin., Suet., Mart.

2. Passienus Pasien, eden od govornikov avgustejskega obdobja, prijatelj Seneke starejšega: Sen. rh., Hier.

Patmus (Patmos) -ī, f (Πάτμος) Pátmos, eden izmed sporadskih otokov južno od Samosa na maloazijski obali, kamor so pošiljali rim. izgnance (zdaj Patino): Plin.

Pātrōn -ōnis, m Pátron, eden od Evandrovih spremljevalcev: V.

Pelagōn -ōnis, m Pélagon, eden od kalidonskih lovcev: O.

Pēneleus -ei in -eos, m (Πηνέλεως) Penélej, sin Hipalma in Asterope, eden od Heleninih snubcev: V., Hyg.

Peparēthos in Peparēthus -ī, f (Πεπάρηϑος) Peparét, eden izmed Kikladov ob polotoku Magnezija (zdaj Scopelo): L., O. — Od tod adj. Peparēthius 3 (Πεπαρήϑιος) peparétski: vinum Plin.

per prep.

1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah

2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta

5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin

6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo

11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati

17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno

Periander (Periandrus: Hyg., Sid. ) -drī, m (Περίανδρος) Periánder, tiran v Korintu, eden od sedmerice modrih: Gell., Hyg.

Periphās -antis, m (Περίφας) Perifánt

1. eden od Lapitov: O.

2. atiški kralj: O.

3. grški vodja pred Trojo: V.

Phaedimus -ī, m (Φαίδιμος) Fájdim, eden od Niobinih sinov: O.

Pīsandros in Pīsandrus -ī, m (Πείσανδρος) Pizánder (Pejzánder), grško moško ime, poseb.

1. eden od Penelopinih snubcev: O.

2. atenski demagog iz Aharne, zelo dejaven v drugi polovici peloponeške vojne: Iust.

3. spartanski vojskovodja v bitki pri Knidosu: N.

4. grški pesnik z otoka Rodos, avtor epa z naslovom Ἡράκλεια: Q., Macr., Hyg.

Pittacus -ī, m (Πιττακός) Pítak, filozof iz Mitilene, eden od sedmerice modrih: Ci., N., Iuv., Hyg.

po

I. predl.
1. după
2. pe
3. prin
4. a
□ smrdi po dimu miroase a fum

II. prisl.
1. câte
□ po eden câte unul
2. a
□ tri vreče po deset kilogramov trei saci a zece kilograme

pol² [ou̯]

1. hiše, štruce, knjige, leta, litra, sveta, ure: das halbe Haus/eine Haushälfte, der halbe Laib, das halbe Buch, ein halbes Jahr/ein Halbjahr, ein halber Liter, die halbe Welt, eine halbe Stunde
pol resnice die halbe Wahrheit

2.
eden/dva/tri/osem/ deset in pol eineinhalb/anderthalb, zweieinhalb, dreieinhalb, achteinhalb, zehneinhalb

3.
šport pol točke der Halbpunkt
glasba pol tona der Halbton
znižanje/zvišanje za pol tona die Halbtonerniedrigung/ Halbtonerhöhung

4.
pol dneva einen halben Tag, delati: halbtags
na pol ure/leta halbstündlich, halbjährlich
na pol buden, zrel [halbwach] halb wach, halbreif
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
spustiti zastavo na pol droga die Fahne auf halbmast setzen
čez pol strani halbseitig

5. prerezati:
čez pol durch die Mitte
na pol in zwei Hälften
zmanjšati na pol halbieren
deliti: pol-pol halbe-halbe

6.
figurativno baba in pol, dedec in pol Super-, Pfunds- (eine Superfrau, ein Superkerl/Pfundskerl)