zarpar pomorstvo dvigniti sidro, odpluti
zoom [zu:m]
1. samostalnik
glasno brnenje
aeronavtika strm vzlet (dvig)
2. neprehodni glagol
glasno brneti
aeronavtika naglo in strmo se dvigniti
prehodni glagol
pustiti glasno brneti
aeronavtika hitro in strmo dvigniti (letalo)
взлетать, взлететь vzletavati, vzleteti; dvigniti se
возноситься, вознестися poviševati se; dvigati se, dvigniti se; prevzeti se
восставать, восстать dvigati se, dvigniti se, vzdigniti se, upirati se, upreti se; (zast.) vsta(ja)ti;
мёртвые восстанут mrtvi bodo vstali iz grobov
запылить zaprašiti, dvigniti prah
підня́тися -німу́ся док., dvígniti se -em se dov., povzpéti se -pnèm se dov., vzpéti se vzpnèm se dov., vzdígniti se -em se dov., povzdígniti se -em se dov., vzíti vzídem dov.
повышаться, повыситься dvigati se, dvigniti se, poveč(ev)ati se
подкидывать, подкинуть metati, vreči kvišku; dvigati, dvigniti v zrak; dolagati, doložiti; (gov.) zapeljati; podtakniti;
п. подмётки под сапоги podplatiti škornje
подниматься, подняться dvigati se, dvigniti se, vzpenjati se, vzpeti se, iti navzgor; poveč(ev)ati se; razvi(ja)ti se; vzravnati se;
волосы поднимаются дыбом lasje se ježijo;
тесто поднимается testo vzhaja
привставать, привстать vzpe(nja)ti se, nekoliko se dvigniti
приподниматься in приподыматься, приподняться vzdigovati se, vzdigniti se, dvigniti se
Abplatzen, das, odstopanje, luščenje; zum Abplatzen bringen dvigniti, dvigovati, dvigati
accendō -ere -cendī -cēnsum (ad in *candĕre; prim. candeō)
I.
1. priž(i)gati, vž(i)gati, zaž(i)gati (naspr. exstinguere): taedas O., tus L., rogum, acervos scutorum V., ignem V., Cu. zanetiti, ignis accendit Ilion H., faces accensae Ci.; z grškim acc.: accensa comas V.; z metonimičnim obj.: lucernam Ph., Sen. ph. prižgati luč v svetilki, aras, focum O. ali foculum L. ogenj zanetiti na žrtvenikih, na ognjišču, cornua L. ali armenta Sil. = vžgati šibje na govejih rogovih.
2. occ.
a) razsvetliti (razsvetljevati): luna radiis solis accensa Ci., medius cum sol accendit Olympum Sil., saevo cum nox accenditur auro (sideris) Val. Fl., gemmis galeam clipeumque accenderat auro Stat.
b) razžariti (razžarjati), razgreti, razbeliti: vapor solis accendit harenas, calor aestatis accendit oram Cu., acc. ahenum Sen. tr., aurum accenditur Plin.; z notranjim obj.: sol accendit aestūs V.
— II. pren.
1. vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razgreti, razžariti (razžarjati): ingenium vehementius accendere S., acc. plebis animum, Bocchi animum oratione S., libidine sic accensa, ut ... S., accendis (me), quā re cupiam H., furiis accensae pectore matres V., accensa furore L., accensus irā, amore L. ali odio, iniuriā T., accendere clamore suos Cu.; acc. animos ad virtutem S. vnemati za ..., podžigati k ..., acc. ad libidinem L., Marium contra Metellum S., animos in hostem V., affectūs in amorem alicuius T., traditam Tiberio (Iuliam) in maritum T.; ret.: in multo impotentiorem rabiem accensi L. do ... besnosti razpaljeni, pesn. z dat.: acc. animos bello (za vojno) V.; abs.: pariter accendit et ardet O. razvnema (druge) in je (sama) razvneta v ljubezni, sic accensa profatur V., sensūs accensi Lucr.
2. occ.
a) vne(ma)ti, podnetiti, zanetiti, vzpodbuditi (vzpodbujati), povzročiti (povzročati): seditionem, certamen, proelium L., bellum, Martem V., spem, invidiam L., ingentem curam alicui L., iram Cu., dictis virtutem V., studia Numidarum in Iogurtham accensa S. ali studia hominum accensa in Agrippinam T. navdušenje za Jogurto, Agripino, studia pro Scipione et adversus Scipionem accensa L. duhovi, vneti za Scipiona in sovražni mu, ex quā (tribuniciā potestate) omnes discordiae accensae S. fr., acc. sitim Cu., febrem Cels.
b) netiti, (po)večati, poviš(ev)ati, množiti, (o)krepiti: spes accensa V., firmare animos minuendo metu, accedenda spe T., accendit magis animos quam minuit L., accendi magis discordiam quam sedari L., acc. vitia O., dolorem, pertinaciam, fiduciam Tyriorum Cu., delicta T., cum ... vis venti accensa esset L., acc. sitim Cels., pretium Sen. ph. ceno dvigniti (dvigovati), acetum accenditur pipere Plin.
air1 [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica
air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
grand air svež zrak
air comprimé stisnjen zrak
air grisouteux treskavi plin
en l'air v zraku, figuré neutemeljen
en plein air na prostem
armée féminin de l'air vojno letalstvo
conditionnement masculin d'air klimatizacija
contes masculin pluriel en l'air bajke
couche féminin d'air zračna plast
coup masculin d'air prepih
hôtesse féminin de l'air stevardesa
projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
pompe féminin à air zračna sesalka
paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
trou masculin d'air zračna luknja, žep
changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
tout est en l'air vse je narobe
être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
il fait de l'air (veter) piha
flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
laisser échapper l'air izpustiti zrak
mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
mettre en l'air spraviti v nered
parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
vivre de l'air du temps od zraka živeti
il y a de l'air vetrovno je
il n'y a pas d'air niti sapice ni
il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
il y a des courants d'air vleče, prepih je
ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se
alárm alarm; call to arms; warning of danger
letalski alárm air-raid warning; alert
napačen alárm false alarm
slep alárm false alarm
konec alárma all clear (signal)
dvigniti alárm to raise the alarm
dvigniti požarni alárm to raise a fire alarm
trobiti, dati znak za alárm to sound, to give, to ring the alarm
dati znak za konec zračnega alárma to give the all clear
alzabandiēra m invar. dviganje zastave:
fare l'alzabandiera dvigniti zastavo
anchor1 [ǽŋkə] samostalnik
sidro, maček
tehnično kotva
figurativno pribežališče, rešitev, nada
at anchor usidran
bower anchor sidro na ladijskem kljunu
to back the anchor zapeti sidro
to bring to an anchor zasidrati
buoy anchor polsidro
to cast (ali drop) the anchor zasidrati
to come to anchor usidrati se
to lie (ali ride) at anchor biti zasidran
to let go the anchor spustiti sidro
sea (ali drift) anchor plovno sidro
to weigh the anchor dvigniti sidro
ancla ženski spol sidro, maček
ancla de respeto nadomestno (zasilno) sidro
estar al ancla biti usidran
echar anclas usidrati se
levar anclas dvigniti sidro