Franja

Zadetki iskanja

  • kind2 [káind] samostalnik
    vrsta; rod, razred, zvrst; kruh in vino (v evharistiji); naturalije

    all kind(s) of vseh mogočih vrst
    all of a kind with iste vrste kot
    two of a kind dva iste vrste
    nothing of the kind nič takega, sploh ne
    something of the kind; ali this kind of thing nekaj takega
    of a kind neke vrste (zaničljivo); iste vrste
    we had coffee of a kind pili smo neko slabo kavo
    kind of nekako, malo
    I kind of expected it nekako sem to pričakoval
    I kind of promised it sem na pol obljubil
    to grow out of kind odreči se svojega rodu
    the literary kind kdor se bavi z literaturo
    he is kind of queer je nekam čuden
    human kind človeški rod
    payment in kind plačilo v naturalijah
    to repay in kind vrniti milo za drago
  • kjer [é] wo
    (tam) kjer (dort) wo
    kjer že (pač) wo auch (immer)
    figurativno kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
    kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat auch der Kaiser sein Recht verloren
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte
  • kočija samostalnik
    1. (prevozno sredstvo) ▸ kocsi, hintó, lovaskocsi
    vožnja s kočijokontrastivno zanimivo kocsikázás
    prevoz s kočijokontrastivno zanimivo kocsikázás
    potovanje s kočijo ▸ utazás kocsival, utazás hintóval
    dvovprežna kočija ▸ kétlovas hintó
    razkošna kočija ▸ pompás hintó
    starinska kočija ▸ régies lovaskocsi
    kraljevska kočija ▸ királyi hintó
    najeta kočija ▸ bérkocsi
    konjska kočija ▸ lovaskocsi
    zlesti v kočijo ▸ lovaskocsiba bemászik
    sesti v kočijo ▸ hintóba beül
    izdelovalec kočij ▸ kocsikészítő
    muzej kočij ▸ kocsimúzeum, hintómúzeum
    vrata kočije ▸ hintó ajtaja
    kolo kočije ▸ kocsikerék
    voznik kočijekontrastivno zanimivo kocsis
    najeti kočijo ▸ hintót bérel
    vleči kočijo ▸ hintót húz
    voziti kočijo ▸ hintót vezet
    izstopiti iz kočije ▸ hintóból kiszáll
    kočija s konjsko vprego ▸ lovaskocsi
    Pred hišo se je ustavila majhna kočija, ki sta jo vlekla dva konja. ▸ A ház előtt egy apró kocsi állt meg, amelyet két ló húzott.
    Obiskovalci se po mestu lahko zapeljejo tudi s kočijo. ▸ A látogatók kocsikázhatnak is a városban.
    Povezane iztočnice: poštna kočija

    2. (veliko vozilo) ▸ kocsi, szekér
    Nadpovprečno udobna in pregrešno draga limuzina, ki seveda, tako kot se za takšne 'kočije' spodobi, zahteva tudi svojega šoferja. ▸ Egy átlagon felüli kényelmet nyújtó és megfizethetetlenül drága limuzin, ahogy az ilyen „szekerekhez” illik, természetesen saját sofőrt is igényel.
  • koder samostalnik
    1. pogosto v množini (o laseh) ▸ hajhullám, hajtincs [göndör]hajfürt [göndör]
    bujni kodri ▸ dús hajfürtök
    dolgi kodri ▸ hosszú hajtincsek
    svetli kodri ▸ világos hajfürtök
    naravni kodri ▸ természetes hajhullámok
    mehki kodri ▸ puha hajfürtök
    valoviti kodri ▸ hullámos hajfürtök
    Z resastim striženjem so naravni kodri še bolj poudarjeni. ▸ A lépcsőzetes hajvágás még hangsúlyosabbá teszi a természetes hajhullámokat.
    Zdaj se je prišlek zagledal v njene lepe oči in lase, ki so ji v kodrih padali daleč po hrbtu. ▸ A jövevény tekintete most a lány szép szemén és haján akadt meg, amely hosszan hullott göndör tincsekben a hátára.

    2. (pes) ▸ uszkár
    bel koder ▸ fehér uszkár
    črn koder ▸ fekete uszkár
    imeti kodra ▸ uszkárja van
    Poleg mačk, ki prevladujejo pri njih, imajo še dva kodra in nemškega ovčarja. ▸ A macskák mellett, amelyek többségben vannak, van két uszkárjuk és egy német juhászkutyájuk.
    Povezane iztočnice: pritlikavi koder
  • kokòškē prisl.: pali su kokoške pravimo, kadar se dva rujeta in padeta tako, da se ne ve, kdo je koga vrgel
  • koledar samostalnik
    1. (o merjenju časa) ▸ naptár
    reforma koledarja ▸ naptárreform
    sprememba koledarja ▸ naptár megváltoztatása
    Francoski kralj v svoji deželi določil spremembo koledarja, s čimer je bil začetek leta prestavljen na 1. januar. ▸ A francia király megváltoztatta az országában használt naptárt, ezért január 1. lett az év kezdőnapja.
    izdelati koledar ▸ naptárt készít
    Pri starih ljudstvih se je astronomija razvila kot znanost, ki je ljudem pomagala računati čas in izdelati koledar. ▸ Az ősi népeknél a csillagászat olyan tudományként fejlődött ki, amely segített az embereknek az idő mérésében és a naptárkészítésben.
    sprejeti koledar ▸ elfogadott naptár
    Povezane iztočnice: astronomski koledar, lunin koledar, kitajski koledar, judovski koledar, islamski koledar, muslimanski koledar, julijanski koledar, gregorijanski koledar

    2. (publikacija) ▸ naptár
    enolistni koledar ▸ egylapos naptár
    poslovni koledar ▸ üzleti naptár
    izdelava koledarja ▸ naptárkészítés
    Izdelavo koledarjev omogočajo tudi boljši izdelovalci fotografij. ▸ Naptárkészítésre a jobb fényképészeknél is van lehetőség.
    izdati koledar ▸ naptárt kiad
    pogledati na koledar ▸ naptárra néz
    zapisati v koledar ▸ naptárba beír
    označiti na koledarju ▸ naptárban bejelöl, naptárba beír
    Vzemite v roke svinčnik in si ta datum označite na koledarju. ▸ Vegyetek a kezetekbe egy ceruzát és jelöljétek meg ezt a napot a naptárban.
    slikati se za koledar ▸ fényképet csináltatni naptárhoz
    koledar z golimi fotografijami ▸ aktfotós naptár
    obrniti list na koledarju ▸ lapoz egyet a naptárban
    Spomnite se svoje preteklosti, kot da je zapisana na koledarju, ki visi na steni in ki ga vsak dan pogledate. ▸ Úgy emlékezzetek a múltatokra, mintha a falon lógó naptárban szerepelne, amire minden nap rápillantotok.
    Povezane iztočnice: stenski koledar, namizni koledar, adventni koledar

    3. (računalniška aplikacija) ▸ naptár
    vodenje koledarja ▸ naptár vezetése
    Poleg običajnih Microsoftovih programov ima Casio priložena še dva programa za vodenje koledarja in imenika kontaktov. ▸ A szokásos Microsoft-programok mellett a Casio két másik naptárkezelő, illetve címjegyzékkezelő programot is tartalmaz.
    izdelava koledarja ▸ naptár létrehozása
    Spletišče omogoča tudi izdelavo koledarja za poljuben mesec v navedenem obdobju. ▸ A weboldal azt is lehetővé teszi, hogy naptárt hozzon létre az adott időszak bármely hónapjára.
    uporabljati koledar ▸ naptárt használ
    vsebovati koledar ▸ naptárt tartalmaz
    dostop do koledarja ▸ naptárba való belépés
    Uporabniki lahko dodajajo in spreminjajo podatke v koledarju, imeniku in seznamu opravil, mogoče pa je tudi ustvariti krajše zapiske. ▸ A felhasználók hozzáadhatnak és módosíthatnak információkat a naptárban, a címjegyzékben és a teendők listájában, valamint rövidebb jegyzeteket készíthetnek.

    4. (razpored dejavnosti) ▸ naptár
    maturitetni koledar ▸ érettségi naptár
    smučarski koledar ▸ sínaptár
    šolski koledar ▸ iskolanaptár
    kulturni koledar ▸ kulturális naptár
    prometni koledar ▸ forgalmi naptár, közlekedési naptár
    natrpan koledar ▸ zsúfolt naptár
    koledar tekmovanj ▸ mérkőzésnaptár
    koledar prireditev ▸ rendezvénynaptár
    koledar dirk ▸ versenynaptár
    sprememba koledarja ▸ naptár megváltozása, naptárváltozás
    Vodstvo košarkarske Lige NLB je zaradi sprememb koledarja Evrolige skrčilo število tekem. ▸ Az NLB kosárlabdaliga vezetősége az Euroliga naptárának megváltozása miatt csökkentette a mérkőzések számát.
    uvrstiti v koledar ▸ naptárba felvesz
    izdelati koledar ▸ naptárt készít, naptárt összeállít
    Potrebno je izdelati koledar dirk in določiti dirke, na katerih sodelujejo konji slovenskega porekla. ▸ El kell készíteni a versenynaptárt és kiválasztani azokat a futamokat, amelyeken szlovéniai származású lovak versenyeznek.
    predstaviti koledar ▸ naptárt bemutat
    potrditi koledar ▸ naptárt meghatároz, naptárt véglegesít
    črtati s koledarja ▸ naptárból töröl
    Sodišče v Cincinnatiju naj bi božič čim prej črtalo s koledarja državnih praznikov. ▸ A cincinnati bíróság állítólag a karácsonyt minél előbb törölni szeretné az állami ünnepek naptárából.
    sprejeti koledar ▸ elfogadott naptár
    pravilnik o šolskem koledarju ▸ szabályzat az iskolai naptárról
  • kolos samostalnik
    1. (velikanski objekt ali predmet) ▸ kolosszus
    betonski kolos ▸ betonkolosszus
    brezobličen kolos ▸ ormótlan kolosszus
    hotelski kolos ▸ szállodakolosszus
    mogočen kolos ▸ hatalmas kolosszus
    industrijski kolos ▸ ipari kolosszus
    gradnja kolosa ▸ kolosszus építése
    Ogromen betonski kolos (v gradnji), ki ga je mogoče videti daleč naokoli, bo muzej prve svetovne vojne. ▸ A már messziről látható (épülőfélben lévő) hatalmas betonkolosszus az első világháború múzeuma lesz.
    Leta 1973 je začela dozorevati ideja o najvišjem betonskem dimniku v Evropi, 360 metrov visokem kolosu iz betona in železa. ▸ 1973-ban kezdett formát ölteni Európa legmagasabb betonkéményének, egy 360 méter magas vasbeton kolosszusnak az ötlete.
    Na varnost je mislil, ko je kupoval avto, saj je verjetno zato kupil tak kolos na kolesih. ▸ Autóvásárláskor a biztonságot tartotta szem előtt, hiszen valószínűleg ezért vásárolt ilyen guruló kolosszust.

    2. (ogromna organizacija) ▸ kolosszus
    železarski kolos ▸ vasipari kolosszus
    igralniški kolos ▸ szerencsejáték-kolosszus
    Amerika je gospodarski kolos, ki mu na svetu ni para. ▸ Amerika a világon egyedülálló gazdasági kolosszus.
    Evropski parlament šteje 732 poslancev, vsak ima dva do tri asistente, sicer pa ta ogromni kolos zaposluje okoli pet tisoč ljudi, od strokovnjakov do ostalega osebja. ▸ Az Európai Parlamentnek 732 képviselője van, mindegyiküknek két-három asszisztense, de ez a hatalmas kolosszus a szakértőktől alkalmazottakig mintegy 5 000 embert foglalkoztat.

    3. (velik kip) ▸ kolosszus
    kamnit kolos ▸ kőkolosszus
    Južno od tega kamna sta v pesku napol zakopana dva sarkofaga iz grško-rimske dobe ter nedokončan kolos. ▸ Ettől a kőtől délre két görög-római szarkofág és egy befejezetlen kolosszus van félig a homokba temetve.

    4. (velikan; orjak) ▸ kolosszus, óriás
    Prišli so trije gestapovci, pravi kolosi. ▸ Három gestapós érkezett, igazi óriások.
    Za kolosa, težkega 150 kilogramov, sem trepetal, da se mu bo pod zadnjico sesedel nežni stolček. ▸ Rettegtem, hogy a 150 kilogrammos kolosszus feneke alatt összeroskad a finom kis szék.

    5. (pomembna oseba) ▸ kolosszus
    Z vsakim tekstom nas zmeraj znova in zmeraj drugače preseneča ta kolos, ki se imenuje Shakespeare. ▸ Minden szöveggel újra és újra és mindig máshogy kápráztat el bennünket ez a Shakespeare nevű óriás.
  • koncert [ê] moški spol (-a …) glasba das Konzert, -konzert (domači Hauskonzert, godalni Streichkonzert, klavirski Klavierkonzert, komorni Kammerkonzert, pop glasbe Popkonzert, v dobrodelne namene Wohltätigkeitskonzert, za čelo Cellokonzert, za dva solista Doppelkonzert, orgelski Orgelkonzert, otvoritveni Eröffnungskonzert, rockovski Rockkonzert, slavnostni Festkonzert, violinski Violinkonzert)
    … koncerta/za koncert Konzert-
    (obisk der Konzertbesuch, obiskovalec der Konzertbesucher, organizator der Konzertveranstalter)
  • kônec2 (-nca)

    A) m

    1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
    konec jezika punta della lingua
    konec knjige la fine del libro
    konca vrvi le estremità, le teste della fune
    konec dneva il finire del giorno
    proti koncu sul finire

    2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
    severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
    najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

    3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
    konec sezone fine della stagione
    konec tekme finale della partita
    konec starega Rima la fine dell'antica Roma
    pren. veselice je konec la cuccagna è finita
    iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

    4. (smrt) fine; morte:
    njen tragični konec la sua tragica fine
    pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

    5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
    dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
    hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

    6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
    prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
    do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
    prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
    konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

    7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
    neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

    8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
    tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
    ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
    biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
    biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
    ne imeti dobrega konca non finire bene
    potegniti krajši konec avere la peggio
    lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
    imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
    gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
    ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
    na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
    živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
    začetek konca il principio della fine
    biti (kdo, kaj)
    začetek in konec essere l'alfa e l'omega
    ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
    prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    priti z vseh koncev venire da ogni dove
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
    konec klobčiča bandolo (della matassa)
    rib. konec odičnice setale
    konec robca cocca
    gastr. konec salame culaccino
    navt. konec sidrnega kraka patta, palma
    šalj. konec sveta finimondo
    konec tedna fine settimana
    navt. konec vrvi vetta
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

    B) kônec prep.

    1. alla fine, verso la fine:
    knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

    2. konec koncev infine, in fin dei conti:
    konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!
  • krat matematika mal (dva krat dva zwei mal zwei); znak: das Malzeichen
    figurativno tako gotovo kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
  • kràt fois ženski spol

    enkrat une fois
    koliko kratov, kolikokrat? combien de fois?
    dva krat dva je štiri deux fois deux font quatre
    nekaj kratov, nekajkrat plusieurs fois
  • kràt (-a)

    A) m

    1. mat. (znamenje za množenje) per, volte

    2. (v prislovni rabi) volta, volte:
    nekaj krat alcune volte, varie, parecchie volte
    koliko krat quante volte

    B) kràt adv.

    1. (izraža množenje) per, volte:
    dva krat dva je štiri due per due fa quattro

    2. (izraža število ponovitev) volte:
    srce udari približno sedemdesetkrat na minuto il cuore batte circa 70 volte al minuto
  • krega|ti [é] (-m) koga: schelten
    kregati se streiten
    kregati se na koga schelten mit, schimpfen (mit)
    kjer se kregata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte
  • kùkov -a -o: to ćeš mi vratiti o -u dne, ljetu to mi boš vrnil, ko bo vrana imela dva kljuna
  • lepidus 3, adv. (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

    1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

    2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

    1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

    2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

    3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

    4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.
  • lièvre [ljɛvr] masculin zajec; zajčje meso; sport tekač, ki pomaga rekorderju pri poskusu rušenja rekorda

    civet masculin de lièvre zajčji ragu
    cœur masculin de lièvre (figuré) strahopetec, »zajec«
    mémoire féminin de lièvre slab spomin, spomin kot sito
    lièvre de gouttière (populaire) maček
    courir comme un lièvre zelo hitro teči
    courir deux lièvres à la fois (figuré) zasledovati dva cilja, hoteti pobiti dve muhi z enim udarcem
    être poltron comme un lièvre biti velik bojazljivec
    soulever, lever un lièvre (figuré) sprožiti neprijetno, a važno vprašanje
    c'est là que gît le lièvre za tem grmom tiči zajec, figuré tu je vozel, težava zadeve
  • lȉma ž (it. lima) dial. pila: udarila lima na -u srečala, spopadla sta se dva enaka nasprotnika
  • lit|er moški spol (-ra …) der Liter; steklenica: die Literflasche
    dva litra, pet litrov zwei Liter, fünf Liter
    četrt litra ein Viertelliter
    osminka litra ein Achtelliter
    pol litra ein halber Liter, pri pijačah: ein Halbes
    na litre literweise
  • litigante m, f

    1. prepirljivec, prepirljivka

    2. pravo kontradiktorna stranka
    PREGOVORI: tra due litiganti il terzo gode preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima
  • ljubimkati glagol
    1. (imeti razmerje) ▸ hetyeg, enyeleg, kavar
    skrivaj ljubimkatikontrastivno zanimivo titkos viszonyt folytat
    ljubimkati s soigralcem ▸ enyeleg a színészpartnerével
    Nočem, da bi moja punca ljubimkala z drugim. ▸ Nem szeretném, ha a csajom mással kavarna.
    A puhloglava mladenka je na veliko ljubimkala in na koncu strla njegovo srce. ▸ A fiatal, üresfejű lány sokat hetyegett másokkal, és végül összetörte a szívét.
    Njuna partnerja ljubimkata, zato se tudi sama zbližata. ▸ A párjaik puszipajtások voltak, ezért ők is összehaverkodnak.

    2. (imeti spolni odnos) ▸ hancúrozik, szeretkezik, etyepetyél
    Ko ta dva ravno ljubimkata pod tušem, v stanovanje prispejo starši slednjega. ▸ Éppen akkor, amikor ezek ketten a zuhany alatt hancúroztak, hazaértek a fiú szülei.
    V Grčiji mu je uspelo klikniti sicer ne tako redek pojav, kako dva strastno ljubimkata na plaži. ▸ Görögországban sikerült elcsípnie azt a nem is olyan ritka pillanatot, amikor ketten szenvedélyesen szeretkeztek a strandon.
    Na očetovem vrtu velikokrat ljubimka s študentko Martho. ▸ Az apja kertjében gyakran etyepetyél az egyetemista Mártával.