Franja

eden [ê] (ena, eno) v samostalniški rabi: einer, eine, eines
eden za drugim einer nach dem anderen
(drug za drugim) nacheinander
| ➞ → en

einspielen uigrati (sich se); Geld: prinašati, prinesti; priigrati; Musik: posneti, snemati; sich einspielen postati navada, uigrati se, figurativ prilagoditi se drug drugemu

ekstrém(nost) extreme; extreme limit

do ekstrém(nost)i ambiciozen, stremuški ambitious in the extreme
gnati, tirati stvari do ekstrém(nost)i to go to extremes, to carry to extremes, to take things too far
iti iz enega ekstrém(nost)a v drugega to go from one extreme to the other
vedno zapada v ekstrém(nost)e he always goes to extremes
nasprotni ekstrém(nost) the opposite extreme
zapasti v drug ekstrém(nost) to turn from one extreme to the other
ekstrém(nost)i se privlačijo extremes meet

en² (-a, -o)
en/eden … drugi der eine … der andere (en čoln …, drugi čoln … das eine Boot …, das andere Boot …)
eno k drugemu alles in allem
| ➞ → drug drugega

enchérir [ɑ̃šerir] verbe intransitif (po)dražiti se, posta(ja)ti dražji

enchérir sur une offre ponuditi višjo ponudbo
enchérir sur quelqu'un staviti višjo ponudbo kot kdo drug, figuré iti (še) dlje kot kdo drug
enchérir sur la vérité pretiravati (v govorjenju)

encourager [-že] verbe transitif hrabriti, spodbujati, bodriti; pospeševati, podpirati

encourager les soldats hrabriti vojake
encourager un projet odobriti in pomagati izvesti načrt
s'encourager drug drugemu dajati pogum

end¹ [end] samostalnik
konec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, korist

East End vzhodni del Londona
at the far end na drugem koncu
to be at one's wits' end ne vedeti, kako in kam
up to the bitter end, to the end of the chapter do samega konca, do smrti
to come to an end končati se
to come to the end of one's tether doseči skrajno mejo, biti na koncu
no end of a fellow sijajen dečko
pogovorno to go off the deep end razburiti, razjeziti se, pobesneti
my hair stood on end lasje so mi stali pokonci
to have s.th. at one's fingers' end dobro vedeti ali znati
to get hold of the wrong end of the stick začeti na napačnem koncu
in the end na koncu, končno
geometrija the end of the line krajišče
no end of neskončno, neizmerno
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
to keep one's end up pretolči, prebi(ja)ti se
the latter end starost, smrt
at a loose end brez posebnega opravila
to make both ends meet prebi(ja)ti se z denarjem
to no end zaman
shoemaker's end dreta
to the end that zato, da bi
to what end? čemu?
West End zahodni del Londona
end to end po dolžini, drug za drugim
at your end pri vas, v vašem kraju
to have at one's tongue's end imeti na koncu jezika

ēnūptiō -ōnis, f (ēnūbere) poroka, možitev iz (rodu v drug rod): gentis (iz rodu) L.

et, adv. in conj. (prim. áti = gr. ἔτι, lat. at- v atavus, sl. od).

I. adv. osnovni pomen tudi; klas. redko in le pred zaimki, posameznimi izrazi in v posebnih obratih, npr. et hic, et ille, et ipse, et alii, et nunc, nam et, sed et, simul et Ci. idr., verum igitur et extremum Ci., et illud videamus Ci., natus et ipse deā V., fecerat et lupam V. tudi še; stopnjevanje = etiam, celo: calamitosus Deiotarus, qui et ab eo, qui in isdem castris fuerit, … accusetur! Ci.; stopnjevanje, dopustno pri participu: timeo Danaos et dona ferentes V. tudi če (celo če) nosijo darila; adv. okrepljen z drugimi členicami: et etiam ali et quoque tudi še: addam et illud etiam Ci., multa quoque et bello passus V.; nec non et Tyrii V. in tudi; et quidem seveda tudi, pa tudi: cruciatus est Trebonius: et quidem a Carthaginiensibus Regulus Ci.

II. conj.

1. in, ter, pa, in tudi, in hkrati, in vrh tega, in povrh, veže besede in stavke, puščajoč vsakemu delu njegovo vrednost: mater tua et soror a me diligitur (= ta in ona, vsaka zase) Ci., quoad possem et liceret Ci., magnum et grave bellum C., cuius pater regnum in Sequanis … obtinuerat et a senatu populi Romani amicus appellatus erat C., maior et qui prius imperitaret L. Najstarejša vezalna členica que veže dele s celoto ali celoto z deli, povzemajoč skupaj spadajoče vezane pojme v enoto: senatus populusque Romanus Ci. idr. (t.j. iz obeh sestavljena rimska zakonodajna oblast), terra marique, ferro ignique ali igni ferroque, coniuges liberique Ci. idr. Klas. in poznejša lat. te razlike ne poznata več, in in que sta si popolnoma enaka; le v pravkar omenjenih stalnih izrazih (senatus populusque Romanus itd.) je que ohranil prvotni pomen. Za atributi multi, pauci, unus se et ne sloveni: multae et magnae difficultates C. mnoge velike težave, mnogo velikih težav, unus perangustus aditus C. V zvezi hendiady-oin: ratio et cogitatio Ci. pametno mišljenje, ardor et impetus C. ognjevit (silen) napad, poscere et flagitare Ci. odločno zahtevati, relinquere et deserere Ci. nezvesto zapustiti, aequus et par, aequales et pares (virtutes) Ci. čisto enak(e). Za zanikani et se rabi nec (neque), gl. neque; če ni zanikana cela misel, ampak samo ena beseda, se rabi et non: dicam eos miseros, qui nati sunt, et non eos, qui mortui sunt Ci. Ponavljani veznik: et — et in — in, po eni strani — po drugi strani, deloma — deloma, kakor — tako: et discipulus et magister perhibebantur improbi Pl., et in patre et in filio Ci., amicitia et prodest et delectat Ci., quis non dolet interitum talis et civis et viri? Ci., et mari et terrā N. ali (pesn.) multum ille et terris iactatus et alto V. (v teh zvezah je vsak del posebej poudarjen, v zvezi terra marique sta dela povzeta v celoto); v mnogovezju et—et—et in — in — in: quo facilius et huius hominis innocentissimi miserias et illorum audaciam cognoscere possitis et rei publicae calamitatem Ci., at sunt morosi et anxii et iracundi et difficiles senes Ci., et antiquitate generis et gloriā maiorum et summā industriā florebat N. Več kot tročlene zveze se dajo vedno razstaviti v dvočlene. Ret. (redko) et—que in que—et: officia et reservata praetermissaque Ci., laudesque et grates egit L., aliusque et idem H. (drug in vendar) isti; tudi et—et—que ali et—et—atque: V. Če je en člen zanikan, stoji nec (neque) — et ne le ne — ampak, oz. et — nec (neque) ne le — ampak tudi ne: nec miror et gaudeo Ci., amicitias neque facile admisit et constantissime retinuit Suet., et rem agnoscit nec hominem ignorat Ci., intellegitis Pompeio et animum praesto fuisse nec consilium defuisse Ci. Če je le ena beseda zanikana, stoji et non: Manlius et semper me coluit et a studiis nostris non abhorret Ci.

2. et v posebnih pomenih in zvezah
a) in tako, in zato, in torej, in potemtakem: pons est interruptus et reliqua multitudo equitum interclusa C.
b) in sploh, skratka: studiose ab iis siderum magnitudines, intervalla, cursūs anquirebantur et cuncta caelestia Ci., Chrysippus et Stoici, Pericles et (omnes) Athenienses Ci., pronuntiabat dulci et proprio quodam oris sono Suet.
c) pojasnjujoč, poseb. kadar se že povedana misel s poudarkom ponovi = in sicer, in to, in posebno, namreč: peto id a tribuno plebis et a Curione tribuno Ci., magna vis est conscientiae et magna in utramque partem Ci., vives, et vives ita, ut vivis Ci., errabas, Verres, et vehementer errabas Ci., loco iniquo et leniter declivi C., id et facile effici posse N., molemque et montes insuper altos imposuit V., sola domum et tantas servabat filia sedes V., audieras, et fama fuit V. namreč, kajti, nullane habes vitia? immo alia et fortasse minora H. in sicer menda manjše, formam aedificiorum novam excogitavit, et ut ante insulas … porticus essent Suet.; iron.: dixit publice data drachmarum CCVI milia et dixit tantum Ci.
č) potrjujoč = in zares, in v resnici, in seveda: Ci., Suet., ad triumphum decessit Romam Papirius Cursor et fuit vir dignus omni bellica laude L.
d) predhodni misli pritikajoč nasprotje = in vendar, in pri (vsem) tem, in kljub temu: magister summa iam senectute est et cotidie commentatur Ci., quod (canorum in voce) equidem adhuc non amisi, et videtis annos Ci.; tako tudi pred vprašanji nejevolje, zavzetosti, navdajanja, zlasti v zvezi s quisquam: et mirabimur? Ci. in vendar naj se (pri tem še) čudimo? et quisquam dubitabit, quin huic hoc tantum bellum transmittendum sit … ? Ci., una cum gente tot annos bella gero, et quisquam numen Iunonis adorat? V. in (ker je to tako) kdo bo … častil? et quisquam ingenuas etiamnunc suscipit artes … ? O.
e) protivno za nikalnim stavkom = sed, ampak, temveč: animo non deficiam et id, quod suscepi, perferam Ci., nulla nobis societas cum tyrannis et potius summa distractio est Ci., id medici non tacuerunt et ad Dionysium sermonem rettulerunt N., populi potentiae non amicus et optimatium fautor erat N.
f) v silogizmu (logičnem sklepu) = atqui no pa: qui autem in morbo sunt, sani non sunt; et omnium insipientium animi in morbo sunt: omnes insipientes igitur insaniunt Ci.
g) časovno (= cum inversum), poseb. za predhodnimi iam, nondum, vix ipd. = kar, in že, in takoj, (in) tedaj, tedaj pa: vix prima inceperat aestas et Anchises dare vela iubebat V., straverunt aequora venti et rursus vocat auster in altum V., dixit et refulsit V., dixerat ille et iam auditur V., dic mihi … et eris mihi magnus Apollo H., impinge lapidem et dignum accipies praemium Ph., simul haec effatur, et testatur Lucan., sic fatus, et auras dissipat hasta tremens Stat., Semele vix dona … collo induit, et fallax intravit limina Iuno Stat., nondum quartus a victoria mensis, et libertus … vetera odiorum nomina aequabat T., pauci dies, et liber principis servus Plin. iun., tene hunc cursum, et probabitur experimento Plin. iun.
h) za besedami, ki izražajo enakost, podobnost ali različnost (npr. aeque, idem, par, similis, alius idr.) = atque (prav tako) kakor, ko: tu mihi es germanus pariter corpore et animo Ter., nisi aeque amicos et nosmet ipsos diligamus Ci., omnia fuisse in Themistocle paria et in Coriolano Ci., non alia (eadem) causa est aequitatis in uno servo et in pluribus Ci., aliter homines, aliter philosophos loqui putas oportere, aliter doctos et indoctos? Ci., similem sibi videri vitam hominum et mercatum eum Ci., haec eodem tempore Caesari mandata referebantur, et legati ab Haeduis et a Treveris veniebant C., non eadem nobis et illis necessitudo inpendet S., nota nobilitas viri et virtus omnibus erat Iust.

Opomba: Veznik et pesn. zapostavljen: fessi et parvae succedimus urbi V., Danaûm et, si fata fuissent, ut caderem meruisse manu V.

Eteoclēs -is, m (Ἐτεοκλῆς) Eteokles, Ojdipov in Jokastin sin, Polinejkov, Antigonin in Ismenin brat. Po Ojdipovi smrti bi se morala brata menjavati v vladanju, toda Eteokles je temu nasprotoval. Zato se je vnela vojna sedmerih junakov zoper Tebe in brata sta v bitki drug drugega usmrtila: Ci., Hyg., Stat. — Adj. Eteoclēus 3 (Ἐτεόκλειος) Eteoklov: Ap.

étudier [etüdje] verbe transitif preučevati, študirati; naštudirati (vlogo); opazovati, razisko-vati

il a étudié dans une université américaine študiral je na neki amerikanski univerzi
étudier les échecs, l'anglais, le tennis, le piano študirati, učiti se šaha, angleščine, tenis, klavir
étudier le terrain raziskovati zemljišče, figuré, familier sondirati teren
s'étudier preučevati se (samega sebe, drug drugega); prizadevati se (à za)
il s'étudie à satisfaire tout le monde prizadeva se, da bi zadovoljil vse
cette actrice s'étudie trop, elle manque de naturel ta igralka preveč samovšečno študira samo sebe, ni naravna

exchange¹ [iksčéindž] prehodni glagol (for)
zamenja(va)ti, menja(va)ti izmenja(va)ti

to exchange civilities pozdraviti se
to exchange blows stepsti se
to exchange words spričkati, prerekati se
to exchange shots obstreljevati drug drugega

excursiō -ōnis, f (excurrere) „tek(anje) iz česa“, od tod

1. (hitri) pristop (govornika h govorniškemu odru): Q., excursio moderata Ci.

2. voj. naskok, naval, napad, pogon: una excursio equitatūs Ci., excursio nocturna Catilinae Ci., fines suos ab excursionibus et latrociniis tueri Ci., exercitus nostri crebras ex oppido excursiones faciebant C., propter barbarorum excursiones N., multitudinem crebris excursionibus locupletavit N., tumultuosae hinc atque illinc excursiones L., inde excursiones invicem fieri L. so drug drugega napadali, quod eam oram maris infestam onerariis regiae naves excursionibus crebris … facerent L.; pren.: prima excursio orationis Ci.

3. izlet, npr. na kmete: Icti., an intentione rei familiaris obeundae crebris excursionibus avocaris? Plin. iun.

4. pren.
a) torišče, polje: vacuae tabellae, in quibus libera adiciendi sit excursio Q.
b) zastranitev v govoru: ne qua ex ea (narratione) fiat excursio Q.

façon [fasɔ̃] féminin oblika izdelave, oblika; iz-, ob-, pre-delava; vzorec, kroj, fasona; obrtniško ali umetniško delo; plačilo za delo; figuré način; pluriel vedenje, obnašanje, manire; razmere

à façon narejen iz blaga, ki ga prinese naročnik
à la façon po načinu, (tako) kot
à sa façon kot on hoče
de la façon na ta način
de façon ou autre takó ali takó
de la même façon na isti način
de toute façon kakorkoli, na vsak način, bilo kakor bilo
de toutes les façons z vsemi sredstvi, na vsak način
d'une façon différente drugače, na drug način
de façon (à ce) que tako, da
de façon à tako, da
travaillez de façon à réussir delajte tako, da boste uspeli
en aucune façon na noben način, nikakor
sans façon(s) neprisiljeno, preprosto, brez ceremonij, neženirano, naravnost, kratko malo; brez nadaljnjega; odkrito, iskreno (povedano)
sans plus de façon brez nadaljnjega
façon d'agir ravnanje
façon de parler reklo, fraza
façon de procédé postopek
façon de voir nazor, mnenje
faire des façons delati ceremonije, obotavljati se
pas de façons! nobenih ceremonij!
c'est une façon de parler tega ni vzeti dobesedno, to ni tako mišljeno, to se samo tako reče
il a de très bonnes façons on dela dober vtis
voilà ma façon de penser to je (pač) moje mnenje

fēneror (faeneror) -ārī -ātus sum (fēnus, faenus) (iz)posoditi na obresti: idem pecunias istius suo nomine faenarabatur Ci., (pecuniam Verres) binis centesimis faeneratus est Ci. (to je z dvema odstotkoma na mesec, torej 24 odstotkov na leto); pren.: neque enim beneficium faeneramur Cl. ne nalagamo dobičkonosno, abs. (pre)visoke obresti jemati: Cu. Poklas. tudi act. fūnerō -āre -āvī -ātum

1. (iz)posoditi: ne fenerare liceret L. posojati na visoke obresti, pecuniam fenerat Sen. ph., aliquid tamen fenero na obresti izposojenega denarja.

2. pren.
a) posojati, dajati: sol suum lumen ceteris quoque sideribus fenerat Plin., haec sapit, haec omnes fenerat una deos Mart. pass. pecunia fenerata Dig.
b) obresti prinašati, obrestovati se, obilno povrniti: metuisti ne non istic tibi feneraret Ter., feneratum istuc beneficium pulchre tibi dices Ter., ager feneratos proventus; komp. fēnerātior z višjimi obrestmi; adv. fēnerātō z visokimi obrestmi;
c) pren. dati kaj za kaj: Iuba et Petreius mortes feneraverunt Sen. rh. drug drugega sta usmrtila.

fiend [fi:nd] samostalnik
vrag, hudobec; okrutnež, zlobnež, bes; navdušenec, obsedenec

sleng dope (ali drug) fiend narkoman(ka)

fil moški spol smer, struja, tok

estar en (un) fil prilegati se, ustrezati si (drug drugemu)

fila f

1. vrsta:
mettere in fila postaviti v vrsto
fila di palchi vrsta lož
far la fila stati v vrsti
in fila indiana drug za drugim, v gosjem redu
disertare le file dezertirati, pren. koga zapustiti, izdati
serrare le file voj. strniti vrste
essere in prima fila pren. biti v prvi bojni vrsti

2. niz, zaporedje:
subire una fila di malanni pretrpeti vrsto nezgod
di fila nepretrgoma
tre giorni di fila tri dni zapored
fuoco di fila voj. baražni ogenj; pren. navzkrižni ogenj (vprašanj, pripomb ipd.)

firmo -āre -āvī -ātum (firmus)

I. utrditi, (o)krepiti, pritrditi, učvrstiti: domum praesidiis Ci., locum munitionibus ali muro Amm., aditūs urbis V., turres S., urbem, aciem subsidiis, milite cornua, castra munimentis L. ali samo castra Sil., praesidium L. povečati, moenia Tib., cornua subsidiis Cu., saepibus fossas Plin., aestuaria aggeribus et pontibus T. alvum solutam Cels. zopet strditi. —

II. metaf.

1. utrditi, zavarovati: vestigia pinu V. stopinje utrjevati s … = stopati opiraje se na … , gradum Cu. ali gressūs Amm. trdno stopati, corpus adversum venena multis medicaminibus f. utrditi, zavarovati, Aur.; pren. utrditi, trdno ustanoviti, zagotoviti: f. in ceteros imperium Ci., eorum commoda oratione firmavi Ci., quae sunt in imperio, ab eis firmari putantur Ci., f. rem publ. Ci., novam civitatem ali urbem Ci., Vell., indicia populi, pecuniā belli principia Ci., concordiam et pacem Cu., firmata pax C. f. civitates obsidibus Hirt. zagotoviti si zvestobo držav s talci, plebem tribunicio auxilio L., Aegypti opes T., regalibus nuptiis regnum Iust.

2. (o)krepiti, (o)krepčati, pokrepčati, (o)jačiti:
a) telesno: corpora iuvenum labore Ci., vocem Ci., vires V., corpus cibo L., milites cibo (quiete) firmati Cu., f. equas pascuo Col. valetudinem T.; od tod: firmata aetas Ci., V. dozorelost, in (pren.) firmatā iam stirpe virtutis Ci.
b) nravno: quin animum firmas O., animum adulescentis nondum consilio et ratione firmatum pellexit Ci.

3. (o)hrabriti, (o)bodriti, osrčiti, ojunačiti: eius adventus nostros firmavit C., f. animum praesenti pignore V. ali constantibus exemplis T., labantes consilio (v svojem sklepu) patres H., firmatus animi (loc.) S. fr. ali animo T. trdno odločen v srcu, pavidum firmat dens „excute“ dicens „corde metum“ O., mutua adhortatione firmati Cu., animos firmate Val. Fl., ex terrore firmatis animis Auct. b. Afr., firmato vultu T. z umirjenim obrazom.

4. potrditi, podkrepiti, zagotoviti, izpričati, (za)trditi, dokazati, uveriti: fidem Ter., Pr., fidem suam apud aliquem Ter., regis fidem L., fidem invicem Cu. drug drugemu zvestobo obljubiti, fabulis fidem Suet., fides antiquitatis religione firmatur T., ubi id crimen argumento et oratione firmavero Ci., hoc memoriā multorum firmabo Ci., f. aliquid iureiurando ali rationibus Ci., pacem foedere, foedera (dictis), omina V., dicta Iovis, promissa numine, minas re O., numine firmo Val. Fl., aliquid argumentatione f. Q., firmabis nostro dicta Sibyllae sanguine Sil., vix quidquam firmare ausim de … T.; včasih z ACI: Lucr., Pall., Amm., seque … ea facturum, quae imperarit, obsidibus firmat Hirt., adloquendos sibi milites … firmaverunt T., Charicles … labi spiritum … Macroni firmavit T., firmare solitus est … posse aspici laniatūs et ictūs T.; tudi z NCI: firmantur sata provenire Pall.

garçon [garsɔ̃] masculin deček, mladenič, fant; samec; natakar; hlapec, pomočnik

vieux garçon star fant (samec)
garçon boulanger, tailleur pekovski, krojaški pomočnik
garçon d'auberge gostilniški hlapec
garçon de course(s) tekač, kurir
garçon (de café) natakar
garçon, l'addition, s'il vous plaît! natakar, plačati, prosim!
garçon d'ascenseur strežaj v dvigalu, liftboj
garçon de bureau pisarniški sluga
garçon de cuisine kuharček
garçon d'écurie konski hlapec, hlevar
garçon d'honneur nevestin drug
garçon de magasin prodajalec v veleblagovnici
rester garçon ostati samec
se sentir, devenir, être (très, tout) petit garçon biti ves prepričan o svoji manjvrednosti, majhnega se čutiti, majhen postati
enterrer (ali: dire adieu à) sa vie de garçon oženiti se