Franja

tare² [tɛə]

1. samostalnik
ekonomija tara, teža embalaže

actual tare čista tara
tare and tret predpisi za odbitek tare

2. prehodni glagol
ekonomija odbiti taro od celotne teže blaga, tarirati, določiti čisto težo blaga

tarifer [-fe] verbe transitif določiti tarifo, ceno, pristojbino (quelque chose čemu)

tarifer des marchandises določiti ceno blagu

tariff [tal;rif]

1. samostalnik
tarifa; (carinska, železniška itd.) pristojbina; carina, carinska tarifa
britanska angleščina cenik (v hotelu, restavraciji)

railway tariff železniška tarifa

2. prehodni glagol
vpeljati, uvesti, določiti tarifo (pristojbino, carino, voznino ipd.); tarifirati; ocariniti (blago)

tariff protection carinska zaščita
tariff rate tarifna, carinska stopnja
tariff reform britanska angleščina politika zaščitnih carin; ameriško politika svobodne trgovine
tariff wall carinska pregraja (kake države)

tarírati tàrīrām določiti taro: tarirati vagone

tax² [tæks] prehodni glagol
oceniti, preceniti, obdavčiti, odmeriti (naložiti) davek
ameriško zahtevati ceno; taksirati
pravno določiti stroške; obremeniti, naprtiti; napeti, napenjati; očitati, grajati obdolžiti, obtožiti

to tax s.o. with a crime obtožiti koga zločina
I cannot tax my memory figurativno nikakor se ne morem spomniti
I will not tax your patience nočem zlorabljati vaše potrpežljivosti nočem vam sitnariti
what will you tax me? ameriško, pogovorno koliko mi boste zaračunali?

taxer [takse] verbe transitif obdavčiti; določiti ceno, stroške (quelque chose čemu); figuré obtožiti (de česa), pripisovati komu določeno lastnost, označiti, imenovati

taxer les objets de luxe obdavčiti luksusne predmete
prix masculin pluriel taxés (uradno) določene cene
taxer quelqu'un d'avarice, de méchanceté, de partialité obdolžiti koga skoposti, zlobnosti, pristranosti

tāxō -āre -āvī -ātum (freq. k tangere)

1. trdo dotakniti (dotikati) se, trdo potipati (potipavati): Fest., „taxare“ pressius crebriusque est quam „tangere“ Gell., qui fertur et raptatur atque huc et illuc distrahitur, is vexari proprie dicitur sicuti taxare pressius crebriusque est quam tangere Macr.

2. pren.
a) z besedami, v govoru koga pikniti, pičiti (pikati), zbosti (zbadati), (po)grajati, (po)dražiti, obrati (obirati), opravljati, starejše precediti (precejati): Plin., Suet. idr., aliquem verbi fatigatione Aur. z zasmehljivimi besedami zbadati.
b) s prijemom ali tipom ugotoviti (ugotavljati), dognati (doganjati) in določiti (določati) ceno ali vrednost, ceniti, oceniti (ocenjevati), (o)vrednotiti, taksírati (aestimare = presoditi vrednost): modum summae Suet., aliquid denariis septem Plin., senatorum censum pro octingentorum milium summa duodecies sestertium Suet., timorem tuum taxa Sen. ph., tanti quodque malum est, quanti illud taxavimus Sen. ph., scelera taxantur modo maiore Sen. tr.

terminieren določiti rok/čas za

terminō -āre -āvī -ātum (terminus)

1. (raz)mejiti, omejiti (omejevati), narediti (delati) mejo, postaviti (postavljati) mejo, določiti (določati) mejo, razmejiti (razmejevati), zamejiti (zamejevati), postaviti (postavljati) mejnik(e): Lucr., Plin. idr., fines Ci., fana L., stomachus palato terminatur (se dotika) Ci., Asia antea imperium nostrum terminabat Ci., agrum publicum a privato (ločiti) L., intra finem loci, quem oleae terminabant Ci.

2. metaf.
a) omejiti (omejevati): Q. idr., si isdem finibus gloriam meam, quibus vitam essem terminaturus Ci., sonos vocis paucis litterarum notis Ci., eisdem regionibus cogitationes suas Ci., gloriam suam Ci., oblivione terminari Iust. pozabiti se, v pozabo priti.
b) omejiti (omejevati), presoditi (presojati) = določiti (določati, določevati), ustanoviti, postaviti (postavljati) (mejo), uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati: bona Epicurus voluptate, mala dolore terminavit Ci. je vpeljal rek, da dobro obstaja v nasladi, slabo v bolečini = je postavil načelo, da se dobro skriva v nasladi, slabo v bolečini, numquam terminat nec magnitudinis nec diuturnitatis modum Ci., at nos metiendi rationandique utilitate huius artis terminavimus modum Ci.
c) konč(ev)ati, zaključiti (zaključevati), dokončati (dokončevati, dokončavati), skleniti (sklepati): numerose terminare orationem Ci., oratio terminata (končujoč (zaključujoč) se) Ci., unde est orsa, in eodem terminetur oratio Ci., bellum L., campos oculis L. dogledati, zajeti s pogledom.

tithe [táið]

1. samostalnik
(cerkvena) desetina; (splošno) desetina; deseti del

tithe commissioner (gatherer) izterjevalec (pobiralec) desetine
tithe pig deseti prašič (kot cerkvena bera)
not a tithe of it niti desetina tega, niti najmanj
to levy tithes pobirati desetino
tithe-free oproščen desetine

2. prehodni glagol
naložiti, določiti desetino (na kaj); podvreči desetini; plačati desetino

tryst [tráist; trist]

1. samostalnik
dogovor, domenek; (dogovorjen) sestanek, rendez-vous
pravno sodna razprava
škotsko (živinski) sejem

to keep (to break) the tryst priti (ne priti) na sestanek; držati (ne držati) dogovor

2. prehodni glagol
določiti sestanek; dogovoriti se (za kraj, čas)

type² [táip] neprehodni glagol
pisati na pisalnem stroju, tipkati; (redko) tiskati
prehodni glagol
biti vzorec za; simbolizirati, biti simbol
medicina določiti krvno skupino

typed (na)tipkan
typing error tipkarska napaka

ugovòriti ugòvorīm
1. pogoditi se: ugovoriti s kim
2. dogovoriti se, dogovorno določiti: ugovoriti dan i čas, što s kim

uròčiti ùročīm določiti rok, domeniti se za rok: na silu mu isprosi djevojku i za malo svadbu uročio; uročiti sastanak

urvō (urbō) -āre (urvum, urbum) obrazditi, obrazdati, preora(va)ti; poseb. z brazdo, narejeno s plugom, določiti (določati) meje (obseg) mesta, ki se ustanavlja: circum sese urvat, ad pedes a terra quadringentos caput Enn. fr., urvare est aratro definire Dig., urvat Ennius in Andromeda significat circumdat, ab eo sulco, qui fit in urbe condenda urvo aratri, quae fit forma simillima uncini curvatione buris et dentis, cui praefigitur vomer Fest.

ùsebičiti -īm
1. uvsakdanjiti, določiti za vsakdanjo rabo: usebičiti odijelo
2. sprejeti za vsakdanjo navado: usebičiti naviku

valorificá valorífic vt. določiti vrednost, ovrednotiti, valorizirati

value² [vǽlju:] prehodni glagol
ceniti, oceniti, preceniti (tudi figurativno)
določiti ceno ali vrednost; taksirati
figurativno visoko ceniti, spoštovati

to value a diamond oceniti diamant
I value his friendship, his advice cenim njegovo prijateljstvo, njegove nasvete
to value o.s. on s.th. hvaliti se s čim

vibrate [vaibréit] neprehodni glagol
vibrirati, tresti se, nihati; oscilirati; utripati; zveneti, doneti (zvok); tresti se (with od)
(za)drhteti
figurativno kolebati, omahovati

a cry vibrated on my ear krik mi je udaril na uho
our house vibrates whenever a heavy lorry passes naša hiša se strese, kadarkoli pelje mimo težak tovornjak
prehodni glagol
zanihati (kaj), zatresti; napraviti, da nekaj trepeta (se trese, vibrira); meriti ali določiti s tresljaji

a pendulum vibrating seconds nihalo, ki meri (napoveduje) sekunde
to vibrate threats bruhati grožnje iz sebe
to vibrate between two opinions omahovati med dvema mnenjema

vorausbestimmen določiti vnaprej