Franja

bank|a ženski spol (-e …)

1. denarni zavod: die Bank, das Bankhaus, das Bankinstitut, das Geldinstitut
banka za stanovanjska posojila in varčevanje die Bausparkasse
depozitna banka Depositenbank
deželna banka Landesbank
deželna osrednja banka Landeszentralbank
državna banka Staatsbank
emisijska banka Notenbank
hipotekarna banka Hypothekenbank
investicijska banka Investitionsbank
kreditna banka Kreditbank
narodna banka Nationalbank
poslovna banka Handelsbank
Svetovna banka Weltbank
karakteristična številka banke die Bankleitzahl (BLZ)
roparski napad na banko der Banküberfall
iti v/na banko in die Bank gehen

2.
medicina genska banka Genbank
kostna banka Knochenbank
krvna banka Blutbank
banka organov Organbank
semenska banka Samenbank/Spermabank
tkivna banka Gewebebank

3. v računalništvu:
banka podatkov Datenbank
pri igrah: die Spielbank
|
dobroimetje v banki das Bankguthaben
dolg v banki die Bankschuld

batacazo moški spol udarec pri padcu; prazen udarec, neuspeh, polom, fiasko

dar (pegar) un batacazo pasti kot je kdo dolg in širok

benīgnus 3, adv. -ē, pri Tit. ap. Non. benīgniter (iz *benognos: *benus [= bonus] in genere [= gīgnere]) „dobro ustvarjen“, „dobre čudi“ (naspr. malīgnus); od tod

I. dober ali dobrotljiv po mišljenju in v vedenju proti drugim

1. dobrodušen, prijazen, vljuden, naklonjen, mil, blag, blagovoljen: homines Ci., numen, divi H., salutare benigne, benigne attenteque audire, benigne polliceri, benignissime promittere Ci., benigne appellare milites S., benigne (benignius Cu.) alloqui L., aliquem benigne invitare ali accipere L., benigne exceptus T., benigne arma capere L. radovoljno; benigne (sc. facis) v pogovoru kot vljuden izraz zahvale, bodisi da se ponujeno sprejme, bodisi odkloni = hvala! prosim lepo: modium denario; benigne Ci., tu quantumvis tolle, benigne! H.; pren. o stvareh in abstr. = prijazen, prijeten, mil: oratio Ci., vultus et sermo L., vultus benigni L., verba Pr.

2. occ. spregledljiv, rahel, milosten: interpretatio Icti. (naspr. dura = ki se strogo drži črke zakona), sententia benignior Icti.

3. pesn. dober = srečen, ugoden: dies, nox Stat., benignius interpretari ali accipere Icti., benignissime rescribere Icti.

— II. dejansko dober

1. dobrotljiv, dobrodelen, ugodljiv, ustrežljiv, darežljiv, radodaren, dobrih (odprtih) rok: liberalis benignusque Ci., qui benigniores volunt esse quam res patitur Ci., benigna mens V. ugodljivo, benigne praebere Ter., me benignius omnes salutant quam salutabant prius Pl. bolj gostobesedno, benigne commeatus in castra advehere L. obilno, benigne facere alicui Ter., Ci. idr. ali adversus aliquem Sen. ph. biti dober do koga, dobroto izkazovati komu, benignius se tractare H. bolj si goditi, bolj gosposko živeti, benignius eprome vinum H.; z dat.: benignus virgini Pl., fortuna … nunc mihi, nunc alii benigna H.; z erga ali adversus: erga te benignus fui Pl., adversus amicos benignus Sen. ph.; pesn. z gen. (po gr. vzoru): vini somnique benignus H. strežeč si z vinom in spanjem, ves vinski in dremoten; benignus v slabem pomenu radodaren = potraten, zapravljiv: neque benigno tuo dedi Stratippocli Pl., atque est benignus potius quam frugi bonae Pl.

2. pren. o stvareh in abstr. = obilno darujoč, obilen, ploden, rodoviten, bogat: ager O., terra Tib., tellus Plin., vepres, cornu (copiae), daps H., ingeni benigna vena H., praeda O., ex illo benignissimo fonte Sen. ph., Plin. iun., benigna materies L., Mel. plodna, hvaležna, benignior materia, materia benignissima Sen. ph., sermo benignus H. mnogobeseden, dolg, benignā vice H., benignissimum inventum Plin. kaj blagotvorna iznajdba.

Berlinski zid stalna zveza
tudi z malo začetnico, zgodovina (objekt v Berlinu) ▸ berlini falHonecker je bil tisti, ki je dal leta 1961 postaviti Berlinski zid. ▸ 1961-ben Honecker állíttatta fel a berlini falat.
Ko je bil berlinski zid zgrajen, je bil dolg 155 kilometrov. ▸ A berlini fal a megépítésekor 155 km hosszú volt.

brazda samostalnik
1. (dolg ozek rez v zemlji) ▸ barázdaZa oranje uporabljajo zelo majhen plug, z njim lahko orjejo le plitvo brazdo. ▸ Szántáshoz nagyon kicsi ekét használnak, és sekély barázdát húznak vele.

2. (guba na delu telesa) ▸ barázda, ráncPrestane travme se mu še zmeraj rišejo v brazdah na obrazu. ▸ A megélt traumák még mindig mély nyomot hagynak az arcán.

3. (vdolbina) ▸ barázdaPo sredini testa napravimo z roko brazdo, v katero položimo podolgasto klobaso iz marcipana in mandljev. ▸ A tészta közepén kézzel barázdát húzunk, ebbe fektetjük a marcipánból és mandulából készült henger alakú tölteléket.

4. (sled plovila) ▸ hajósodor, barázdaGalebi so leteli za trajektom in se držali vodne brazde. ▸ A sirályok a vízben kialakult barázda mentén kitartóan követték a kompot.

5. botanika (vrhnji del pestiča) ▸ bibeszáj, termőVen lahko pride le mimo lepljive brazde, na kateri odloži pelod, ki ga je prinesla z drugih cvetov. ▸ Innen csak a ragacsos barázdán keresztül tud kijönni, amelyre lerakja a más virágokon gyűjtött virágpor egy részét.

6. elektronika (zapis zvoka) ▸ lemezbarázda
7. (o občutjih) ▸ barázda

brki samostalnik
1. (pri moških) ▸ bajusz [szőrsáv a felső ajak felett]Bil je visok, suh človek, oblečen v črno, s črnimi brki. ▸ Magas, vékony férfi volt, feketébe öltözve, fekete bajusszal.
Njegova usta so pod mogočnimi brki vedno razlezena v širok nasmeh. ▸ Szája mindig széles mosolyra nyílik hatalmas bajusza alatt.
Bil je plavolas, s kodrastimi lasmi in z močnimi brki. ▸ Szőke, göndör hajat és dús bajuszt viselt.
Sopomenke: brčice

2. (daljše dlake blizu ust živali) ▸ bajusz [a leggyakrabban a pofa két oldalán, pl. macskáknál, kutyáknál, rozmárnál]
Mačke uporabljajo svoje brke, da ugotovijo, kako širok je prostor, kjer se nahajajo, in ali bodo prišle skozi. ▸ A macskák a bajuszukkal határozzák meg, hogy milyen széles az a hely, ahol vannak, és hogy átférnek-e rajta.
Dolgi brki okoli gobčka nam povedo, da miši v trdi temi dobro zaznavajo okolico s tipom. ▸ A hosszú bajuszszálak a pofa körül arról árulkodnak, hogy a koromsötétben élő egerek tapintással is jól érzékelik a környezetüket.
Sopomenke: brčice

3. (packe od hrane) ▸ bajusz [ételfolt]
Mami je izpila dolg požirek in z belimi brki pene okrog ust megleno ugovarjala: "Si čisto ob pamet? ▸ Anya nagyot kortyolt, és a szája körül fehér habos bajusszal homályosan tiltakozott: „Elment az eszed?”

4. (moškim brkom podoben pas dlak) ▸ bajusz [némely állatoknál, például macskánál, kutyánál, rozmárnál; lehet nőknél is]
Mroža z njegovimi okli in brki v hipu prepoznamo. ▸ A rozmárt azonnal felismerjük az agyaráról és a bajuszáról .
Kmalu bodo mladiču zrasli tudi značilni beli brki, ki spominjajo na brke kakšnega cesarja. ▸ Lassan kinő a kölyökállat jellegzetes fehér bajusza, ami császári bajuszra emlékeztet.
Po uživanju teh pripravkov ženskam pričnejo rasti brki in včasih celo brada. ▸ Ezeknek a termékeknek a fogyasztása után a nőknek bajusza, sőt néha szakálla nő.
Sopomenke: brčice

cadere^* v. intr. (pres. cado)

1. pasti, padati (tudi pren.):
d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
cadere in piedi pasti na noge
i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
far cadere le braccia pren. spravljati v obup
la fortezza è caduta trdnjava je padla

2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
cadere in disgrazia pasti v nemilost
cadere in dimenticanza pasti v pozabo
cadere in prigionia pasti v ujetništvo
cadere in trappola pasti v past
cadere in prescrizione pravo zastareti
cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
cadere in errore zmotiti se
cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
cadere ammalato zboleti
cadere in miseria obubožati
cadere in rovina propasti, propadati
cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
cadere agli esami pasti na izpitu
cadere in battaglia pasti v boju
cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

3. pren. zaiti, poleči se:
al cadere del giorno ob sončnem zatonu
il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
cadere in mente priti na misel
lasciar cadere una parola navreči besedo
oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan

caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!

carinski pridevnik
1. (o dejavnosti) ▸ vám-Postopek se začne in poteka tudi v skladu s carinskimi predpisi. ▸ Az eljárást a vámszabályoknak megfelelően kezdik meg és folytatják le.
Davčna in carinska uprava sta danes na svojih spletnih straneh objavili sezname največjih davčnih neplačnikov. ▸ Az adó- és vámhivatal ma a honlapján közzétette a legnagyobb adóhátralékosok listáit.
Povezane iztočnice: carinska deklaracija

2. (o dajatvi) ▸ vám-Uvoznik mora carinske dajatve plačati v 30 dneh, drugače mu prično teči zamudne obresti. ▸ Az importőr köteles 30 napon belül befizetni a vámterhet, ellenkező esetben késedelmi kamatot fizet.
Povezane iztočnice: carinska stopnja, carinski dolg

3. (o zgradbi ali območju) ▸ vám-Imamo tudi lastno carinsko skladišče na dveh lokacijah v Sloveniji. ▸ Szlovéniában két helyen is van saját vámraktárunk.

chirografario agg. (m pl. -ri)
debito chirografario pravo s svojeročnim podpisom priznani dolg

chīrographārius 3 (chīrographum) rokopisen, pismen: debitum Icti. dolg na menico, na zadolžno pismo, creditores Icti. ki imajo od dolžnikov lastnoročno pisana zadolžna pisma.

circa

A) prep. kar se tiče, glede, zastran:
circa il prezzo ci metteremo d'accordo kar se tiče cene, se bomo dogovorili

B) avv. okoli, približno:
circa venti minuti okoli dvajset minut
lungo dieci metri circa približno dvajset metrov dolg

compte [kɔ̃t] masculin (pre)štetje, preštevanje; račun, (pre)računanje; znesek; konto; obračun, obračunanje; dolgovan denar

à compte de quelqu'un na konto kake osebe
à ce compte(-là) če to tako vzamete ali hočete
à, selon, suivant votre compte (vieilli) po vašem (mnenju, naziranju)
à bon compte poceni, brez truda; obilno, bogato
au bout du compte, en fin de compte, tout compte fait končno, konec koncev, navsezadnje, če vse upoštevamo
de bon compte vsaj, najmanj
de compte à demi na pol
de compte fait, tout compte fait v celem, vse skupaj, natančno vzeto
en règlement de votre compte za poravnavo vašega računa
pour le compte de quelqu'un na račun koga, figuré kar zadeva, kar se tiče
pour son compte zase, za sebe
ayant masculin compte, titulaire masculin d'un compte imetnik, lastnik računa
règlement masculin des comptes obračuna(va)nje (tudi figuré)
compte d'apothicaire, de cuisinière dolg, drag, zabeljen račun
compte bancaire, compte de, en banque bančni račun
compte de chèques postaux, de chèque postal poštni čekovni račun
de clearing klirinški, obračunski konto
compte courant tekoči račun
compte de dépôt depozitni račun
compte à échéance fixe vezan račun
compte d'épargne hranilni račun
comptes de l'exercice letni, poslovni zaključek
compte mensuel mesečno poročilo
compte ouvert odprt, tekoč račun
compte rendu (računsko) poročilo
compte d'activité poročilo o dejavnosti
compte de lecture obnova lektire (v šoli)
compte rand okrogla vsota
compte secret tajni konto
compte de situation (militaire) poročilo o položaju
compte spécial, à part posebni konto
compte de virement žiro račun
compte à vue čekovni račun
aligner un compte zaključiti, zapreti konto
arrêter un compte poravnati račun
avoir son compte (figuré) biti pijan
(en) avoir (pour) son compte dobiti svoje, biti oštet
avoir un compte à régler avec quelqu'un (figuré) imeti s kom (ob)račun
n'avoir de comptes à rendre à personne nikomur ne biti dolžan dajati račun, nikomur ne biti odgovoren
donner une somme à compte dati vsoto na račun
donner son compte, en donner pour son compte à quelqu'un slabo ravnati s kom, grdó jo zagosti komu
donner, régler son compte à un employé dati uslužbencu, kar smo mu dolžni; odpustiti ga
dresser, établir un compte napraviti račun
entendre, savoir bien son compte razumeti se, znati gledati na svojo korist
entrer en ligne de compte priti v poštev
être de compte šteti, biti važen
être loin de compte uračunati se; ne si biti edin
faire bon compte de quelque chose poceni kaj prodati
faire le compte de quelque chose nekaj skupaj sešteti, izračunati
je fais mon compte pridem na svoj račun
laisser pour compte (commerce) odkloniti sprejem (blaga)
mettre, prendre sur son compte vzeti na svoj račun, figuré prevzeti odgovornost
mettre quelque chose sur le compte de quelqu'un komu kaj naložiti, naprtiti, podtakniti
mettre un compte à découvert preseči konto; več dvigniti, kot imamo denarja
ouvrir un compte auprès de odpreti konto pri
passer en compte (commerce) vračunati
passer, mettre en, sur compte vknjižiti v konto
prendre sur son compte prevzeti nase
régler un compte poravnati račun
régler ses comptes obračunati (tudi figuré)
rendre compte de quelque chose dati račun o, poročati o čem
se rendre compte de quelque chose sprevideti, spoznati, uvideti kaj, zavedati se česa, biti si na jasnem o čem
rendre ses comptes dati račun (de o; tudi figuré)
vous m'en rendrez bon compte to mi boste plačali
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
tenir compte de quelque chose (à quelqu'un) odškodovati (koga) za kaj, figuré računati s čim, upoštevati kaj, ozirati se na kaj
tirer d'un compte dvigniti iz konta
s'en tirer, en être quitte à bon compte poceni jo odnesti
tourner à compte biti ugoden, koristen
travailler à, pour son propre compte zase, samostojno delati
ne pas trouver son compte à quelque chose imeti izgubo pri čem
cela n'est pas de compte to ne pomeni nič, to ni važno
le compte n'y est pas račun ni pravilen
à chacun son compte (proverbe) vsakemu svoje
les bons comptes font les bons amis (proverbe) čisti računi, dobri prijatelji

condonare v. tr. (pres. condono)

1. oprostiti, oproščati:
condonare un debito, una parte della pena oprostiti dolg, del kazni

2. knjižno odpustiti, odpuščati

condōnō -āre -āvī -ātum

1. (ob)darovati, podariti (podarjati), v dar da(ja)ti, pokloniti (poklanjati), razda(ja)ti: illam (pallam) non condonavi, sed utendam dedi Pl., c. alicui pateram Pl., apothecae nequissimis hominibus condonabantur Ci., utrum M. Antonio facultas detur … agrorum suis latronibus condonandi Ci.; occ. dolg komu (od)pustiti (odpuščati), spregled(ov)ati: pecunias creditas debitoribus c. Ci., cum aliis adimuntur, aliis condonantur pecuniae Ci.; star. z dvojnim acc.: argentum, quod habes, condonamus te Ter., si quam (malam rem) dehibes (= debes), te condono (sc. eam) Pl.

2. prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), izpostaviti (izpostavljati): hoc capite … omnīs gentīs … decemvirorum dicioni … permissa et condonata esse dico Ci., vitam matris crudelitati c. Ci., Macedonia condonata barbaris C.

3. pren.
a) opustiti (opuščati) kaj, odreči (odrekati) se čemu, odpoved(ov)ati se čemu, žrtvovati kaj: c. suum dolorem eius voluntati ac precibus C. na njegovo željo in prošnje, Philaeni seque vitamque suam rei publicae condonavere S.
b) pregreho, prekršek spregled(ov)ati, odpustiti (odpuščati), krivca pomilostiti, ne kaznovati, krivcu prizanesti (prizanašati): ut crimen hoc nobis propter merita condonetis Ci., non sibi ac defensioni suae (njemu … na ljubo) condonatum esse Oppianicum Ci., id agi, uti per paucos factiosos Iugurthae scelus condonaretur S., lubidini malefacta c. S., praeterita se Diviciaco fratri (bratu D. na ljubo) condonare dicit Ci., sibi (njemu na ljubo) ut condonarent filium orabat L.; v pass. (star.) z nom. personae in acc. „pregreška“: habeo alia multa, quae (is) nunc condonabitur Ter. kar naj se mu zdaj odpusti.

consolidare

A) v. tr. (pres. consōlido)

1. utrditi, utrjevati; krepiti (tudi pren.)

2. ekon. konsolidirati:
consolidare un debito konsolidirati dolg

B) ➞ consolidarsi v. rifl. (pres. mi consōlido) utrditi, utrjevati se; okrepiti se (tudi pren.)

consolider [-de] verbe transitif utrditi, okrepiti; konsolidirati, postaviti na trden temelj, izvesti konsolidacijo; juridique združiti (ločene pravice v eni osebi); médecine zaceliti

se consolider (za)celiti se
le parti a consolidé sa position stranka je utrdila svojo pozicijo
consolider une dette flottante prevesti viseč (državni) dolg v dolgoročno posojilo

cōnstituō -ere -stituī -stitūtum (cum in statuere)

A. z zunanjim obj.

I. (najprej o množinskih pojmih)

1. skupaj postaviti, obenem (hkrati) postaviti, skupaj z drugim(i) postaviti: circum bovem alias hostias Varr., quattuor … nigrantes terga iuvencos V., ingentem struxere pyram … et feralīs ante cupressos constituunt V., c. signa ante tribunal L. drugo poleg drugega postaviti, zapičiti, omnes currus triumphales Val. Max.

2. voj. postaviti (postavljati), v red postaviti, urediti (urejati); z množinskimi obj.: omnes alarios in conspectu hostium pro castris, reliquas legiones in armis expeditas contra hostem, reliquas sex legiones pro castris in acie, cohortes sub infimo colle C., octo cohortes in fronte S., impedimenta L., impedimenta cum captivis haud procul acie in edito colle Cu., naves longas ad latus apertum hostium C., naves in alto ali naves aperto et plano litore C. usidrati; s predikatnim acc.: reliquas (naves) subsidiarias (kot prihranek) in secundo ordine c. Auct. b. Alx.; s kolekt. pojmi: legionem Caesar passibus CC ab eo tumulo constituit C., intra silvas aciem ordinesque constituerant C., c. classem apud Aegos flumen ali apud Salamina adversum Athenas N.; occ. ustaviti, na pohodu z vojsko kje obstati: paulisper agmen constituit S., paulisper constituit … signa L.

II. (potem o edninskih pojmih)

1. tja postaviti, posaditi, namestiti: hominem ante pedes Q. Manlii Ci., ingentem quercum constituit tumulo V., in litore taurum constituam ante aras V., bovem in Aventino ante aram Dianae c. Val. Max.; pren.: constituitote ante oculos … huius miseri senectutem Ci. postavite si pred oči, predočite si, nihil tam alte natura constituit Cu.

2. occ. (tudi z množinskimi obj.)
a) naseliti, nastaniti, bivališče (bivališča) komu odkazati: ibi futuros Helvetios, ubi eos Caesar constituisset C., c. plebem in agris publicis Ci., reliquias praedonum … in certa sede Vell.
b) voj. kam postaviti (postavljati) = namestiti, premestiti (premeščati), preložiti (prelagati), prestaviti (prestavljati): praesidia in Rutenis … circumque Narbonem … constituit C., c. hiberna omnium legionum in Belgis C. na belgijsko ozemlje prestaviti; (o posameznem vojaku): se constituere Quadr. ap. Gell. postaviti se (v položaj za dvoboj).
c) (oblastnike, uradnike) v službo postaviti (postavljati), nastaviti (nastavljati), namestiti (nameščati); koga za kaj postaviti: Q., Q. Ci., regem, reges in civitate, aliquem sibi quaestoris in loco Ci., praefectos C., aliquem supra bibliothecam Vitr.; v pass.: princeps divinitus constitutus Plin. iun.; s predikatnim acc.: quem (Commium) ipse … regem ibi constituerat C.; v pass. s predikatnim nom.: rex (za kralja) constituitur Arbactus Iust., Alcibiades dux classi constituitur Iust.; v ACI: a quo regem et se et filium suum constitutos esse Ci.
č) koga (čemu, za kaj) postaviti (postavljati), določiti (določati), naje(ma)ti: Icti., accusatorem, testem Ci., curatores legibus agrariis, huic causae publice patronum, de ea re iudices Ci.
d) koga pri kom v kako razmerje postaviti; z in in abl.: Athenaeum in maxima apud regem auctoritate gratiaque Ci. ep. povzročiti, da ima kralj spet popolno zaupanje do Ateneja in mu dovoli neomejen vpliv.

III.

1. kaj skupno določiti (določati), dogovoriti (dogovarjati) se o čem, zastran česa, pogoditi (pogajati) se za kaj, dognati; diem nuptiis (dat. = za svatbo) Pl., quia olim in hunc (diem) sunt constitutae nuptiae Ter., ea dies, quam constituerat cum legatis C., ea re permissa diem concilio (dat.) constituerunt C. so določili dan za dogovor; s finalnim stavkom: constituimus inter nos, ut ambulationem … conficeremus in Academia Ci., constituerunt, ut omnes simul in rostra escenderent Ci., Lentulus cum ceteris … constituerant uti … L. Bestia tribunus plebis contione habita quereretur de actionibus Ciceronis S.; z ACI: constitui cum quodam hospite me esse illum conventuram Ter.; z odvisnim vprašanjem: quid agi placeat, inter se constituunt C., in primis constituendum est, quos nos esse velimus Ci.; abs.: in diem tertium constituunt S. dogovorijo se za tretji dan, sic constituunt, sic condicunt T.

2. preneseno na edninske pojme določiti (določati), dognati: de numero pastorum alii angustius, alii laxius constituunt; ego in octogenas hirtas oves singulos pastores constitui, Atticus in centenas Varr., (praetor) constituit frumento pretium Ci., c. pretium nautarum missionis Ci., vadimonium Ci., gravissimum ei rei supplicium cum cruciatu Ci., poenam alicui Ci., Q., capitis poenam iis, qui non paruerint C., Olympiada Ci., Vell., posterum diem pugnae (dat. = za boj) C., proximum diem ei negotio S., singulis fines imperii S. nakazati, odkazati, proemia C., aera militibus L., certam pecuniam proconsulibus ad mulos et tabernacula Suet.; v pass.: ut erat constitutum Cu., constituta die Ci., C. na določen dan; s finalnim stavkom: cum fides esset angustior, constituit, ut arbitri darentur C.; z ACI: et is hodie venturum ad me constituit domum Ter., bona possessa non esse constitui Ci. dognal sem, cum constituerit summum malum esse dolorem Ci. je določil, vellem non constituissem in Tusculanum me hodie venturum esse Laelio Ci.; z odvisnim vprašanjem: quid in annos singulos vectigalis Britannia penderet, constituit C., quantum pecuniae quaeque civitas daret, Aristides delectus est, qui constitueret N.

3. occ.
a) jur. α) (sodniško, po sodni poti) odločiti (odločati), ukreniti (ukrepati), razsoditi (razsojati): de perspicuo iure Ci., aut de religione aut de re publica Ci., fere de omnibus controversiis publicis privatisque (druides) constituunt C., de hoc (Eumene) Antigonus cum solus constituere non auderet, ad consilium retulit N., c. litem Petr.; s finalnim stavkom: c., ut debeatur Plin. iun. β) (zakonito) določiti (določati), odrediti (odrejati): disceptationem ali controversiam Ci. sporno točko, iudicium Ci. zakonito razglasiti za pravno veljavno, iudicium de rebus repetundis ali ad res repetendas Ci., c. in eum iudicium capitis Ci., iudicio damni iniuriā constituto Ci. o povračilu škode, ki jo je kdo protizakonito trpel, nuper apud C. Orchivium collegam meum (pred sodnim stolom Gaja Orhivija) locus ab iudicibus Fausto Sullae de pecuniis residuis non est constitutus Ci. sodniki niso odredili pravde zoper Favsta Sulo zastran …, lex ius melius Sullanis praediis constituit Ci. priznava.
b) α) ustvariti si trdno sodbo, dokopati se do trdne razsodbe, odločiti se: nondum satis constitui, molestiaene plus an voluptatis attulerit Trebatius noster Ci. ep., c. apud se debet, utrum … an … Plin. iun. β) (pri sebi) določiti = skleniti, sklep narediti, nameravati: sed haec melius ex re et ex tempore constitues Ci. ep., Helvetii id, quod constituerant, facere conantur C.; večinoma z inf.: Caesar … bellum cum Germanis gerere constituit C., cum mihi deliberatum ac constituum sit bellum ita gerere, ut … Ci., desciscere a rege constituit N.; z izpuščenim inf.: quā constituerat (sc. proficisci), proficiscitur N.; s finalnim stavkom: quin rus ut irem, iam heri constitueram Pl., constitueram, ut … Aquini manerem Ci. ep.

4. urediti (urejati), v red spraviti (spravljati), uravna(va)ti, ustrojiti: rem nummariam Ci., rem familiarem Ci. dobro upravljati, summa aequitate res (razmere) constituit N., his constitutis rebus C.; v političnem smislu: c. Chersonesum N., alicui regnum N., civitates Ci., civitatem Suet., bene constituta civitas Ci., c. rem publicam Ci., composita et constituta res publica Ci. mirna in dobro urejena država, tresviri rei publicae constituendae (dat.) L. epit. triumvirat za ureditev države; v pass. brezos.: non tam sinistre constitutum est, ut non … Plin. iun. nismo tako na slabem; pren. urediti (urejati), utrditi (utrjati), učvrstiti: is, cui corpus bene constitutum sit Ci. postaven mož, animus bene constitutus Ci. dobro razpoložen, ineuntis aetatis inscitia senum constituenda et regenda prudentiā est Ci., principium orationis, per quod animus auditoris constituitur ad audiendum Corn. ki nagiba … k poslušanju, iam confirmata et constituta vox Q., iam perfectis constitutisque viribus Q.; (o osebah): quotus quisque philosophorum invenitur, qui sit … ita animo ac vita constitutus, ut ratio postulat Ci. čigar mišljenje in obnašanje je tako urejeno, qui integri sunt … et bene constituti de rebus domesticis Ci. dobri gospodarji.

B. s proleptičnim obj.

1. s postavljanjem (z)graditi, postaviti (postavljati), (se)zidati, ustanoviti (ustanavljati), napraviti (napravljati): turres, castella C., vineas ac testudines N., triplex Piraei portus constitutus est N., c. urbem N., oppidum C., tectum antiquitus constitutum N., c. aedem Iovis Feretrii, sacellum N., aedem in foro geminis fratribus, templa arasque Suet., tropaea in Pyrenaeis iugis S., alicui publice statuam N., publice statuas Q., signum V., pyras curvo in litore V., sepulcrum, moenia O., in Getis Graias domos O., domos Athenis Plin., laterarias ac domum Plin., domicilium sibi Magnesiae N. nastaniti se, nidos Ci., aream Col., asylum Lact.; voj.: Romae castra c. Suet. utaboriti se; geom. načrtati: in data linea triangula aequis lateribus c. Q.; pren.: senectus, quae fundamentis adulescentiae constituta est Ci. ki sloni na …

2. pren. ustvariti, ustanoviti (ustanavljati), (o)snovati, napraviti (napravljati), utemeljiti (utemeljevati), uvesti (uvajati), pridobi(va)ti: dii primum homines humo excitatos celsos et erectos constituerunt Ci.; od tod poseb. o abstr.: novi generis imperia c. in aliquem C., quae (potestates, imperia, curationes) constituuntur ad populi fructum aliquem aut commodum Ci., c. vectigal in monte Antilibano Ci., nova portoria Vell., privatum aerarium Caesaris interfectoribus N. = denarno vsoto dati na razpolago, videte, quod ius nobis, quam condicionem vobismet ipsis, quam denique civitati legem constituere velitis Ci. uvesti, uveljaviti, si utilitas amicitiam constituet, tollet eadem Ci., c. amicitiam cum aliquo Q. Ci., concordiam Ci., pacem Ci., N., eae res, quas ipse Athenis constituisset N. kar je bil sam odredil, njegove odredbe, c. decemviralem potestatem in omnibus urbibus N., magistratus per singulas civitates, senatum centum senatorum, ex multis gentibus nationibusque unum regnum populumque Iust., tres legiones constituit C. je sestavil, legio septima constituta ex veteranis Ci. je sestavljena iz …, collegia antiquitus constituta Suet., ludos illic quinquennales c. Suet., cum magnam auctoritatem sibi pugnā illā navali … constituisset N. ko si je bil pridobil (zagotovil), c. sibi malum Ci. nakopati si; occ.
a) kako dejanje, opravilo, delo pričeti, začeti, prirediti, v roke vzeti, izpolnjevati: sermonem Varr., auctionem Ci., sponsalia Icti.; jur.: c. actionem Ci. ali actionem adversus aliquem Val. Max. ali crimen in aliquo Ci. tožbo podati, tožbo naperiti zoper koga, quaestionem Ci., Q. preiskavo sprožiti, preiskavo začeti.
b) kaj za posnemanje (zgled) postaviti: maximum exemplum iustitiae in hostem Ci., documentum more militari Auct. b. Afr. — Od tod

I. subst. pt. pf. cōnstitūtum -ī, n kar je bilo določeno,

1. dogovor, domena, pogodba: apparatus, colloquia, locus, constitutum, convivium Ci., constitutum factum esse cum servis, ut venirent ad balneas Senias Ci. da so se dogovorili s sužnji, constitutum inter eos fuisse, ut medicamentum adferret Ci., horum et timor idem fuit, qui meus, et constitutum Ci. ep., ex constituto ali samo constituto Vell. po dogovoru.

2. occ.
a) dogovor med strankama glede pravde, pred sodiščem dani rok ali dogovorjeni rok: qui ad constitutum experiundi iuris gratiā venissent Ci., numquam ne congressu quidem et constituto coepisse de tantis iniuriis experiri Ci.; šalj.: si quod constitutum cum podagra habes, fac, ut in alium diem differas Ci. ep.
b) dogovor ali obljuba, da se izplača kak tuj ali lastni dolg, prevzeto plačevanje: dies constituti Icti., constituta ex consensu facta Icti.
c) dogovorjeni čas (rok), kraj, shod, sestanek, dogovorjeno čakanje: Sen. ph., tam sero ad constitutum venire Varr., V Kalend. igitur ad constitutum Ci. na sestanek; (o stvareh): videmus enim ventos per complures dies ad constitutum redire Sen. ph.

3. določilo, odredba, odlok, ukrep; le v pl.: reperietis … haec in uno homine pecunioso tot constituta, ut … Ci. toliko uredb, sprejetih zoper …, per constituta procedere Sen. ph., Magnetes L. Scipionis et L. Sullae constitutis nitebantur T., ex more vetere et constitutis maiorum Icti. —

II. adv. pt. pf. cōnstitūtē na določen način, določno: Boet.

Opomba: Star. plpf. cōnstitīveram: Pl. (Pseudol. 549; na tem mestu se dobi tudi constitueram in mecum statueram).

cou [ku] masculin vrat

cou de cigogne, de grue (figuré) dolg, žirafski vrat
cou de cygne, de taureau labodji, bikovski vrat
endetté jusqu'au cou do vratu v dolgovih
attacher par le cou privezati za vrat
se casser, se rompre le cou vrat si zlomiti, figuré ne uspeti
être dans ses études jusqu'au cou do vratu biti v učenju
laisser la bride sur le cou de quelqu'un komu pustiti vso prostost
prendre ses jambes à son cou (familier) z vso hitrostjo jo popihati
sauter, se jeter au cou de quelqu'un komu se okoli vratu vreči, prisrčno ga objeti
tendre le cou iztegniti vrat
tordre le cou à quelqu'un, à l'opposition komu vrat zaviti, uničiti opozicijo

créance [kreɑ̃s] féminin vera; zaupanje; upravičenost; terjatev (dolga); zadolžnica

hors de créance neverjeten
créance active, à recouvrer neplačane terjatve
créance exigible plačljiv, zapadel, dospel dolg
créance garantie, irrécouvrable, litigeuse, passive zagotovljena, neizterljiva, sporna, pasivna terjatev
lettre(s) féminin, (pluriel) de créance (politique) poverilnica, akreditiv
amortir une créance douteuse odpisati dvomljivo terjatev
donner créance à quelque chose napraviti kaj verjetno
donner, ajouter créance à quelque chose verjeti kaj
trouver créance naleteti na verjetje